Česen na lastnem vrtu. Če sta le lokacija in način sajenja pravilna, je gojenje preprosto. Česen namreč dobro uspeva na toplih in rahlih tleh, na sončni lokaciji. Idealna so mesta z nekoliko vetra, saj česnova muha (Suillia univittata), ki je največji sovražnik te rastline, tukaj običajno ne more povzročiti škode. Mokra in težka tla niso primerna. Česen ima plitve korenine, zato peščena in s humusom revna tla zaradi nevarnosti izsušitve niso ravno najboljša izbira.
Za sajenja česna sta primerna pomlad in jesen. V jeseni posajen zimski česen ima sicer večje glavice, a so tudi težave pri zaščiti rastline pred škodljivci večje – česnova muha ima namreč več časa, da uniči pridelek. Zato se predvsem vrtnarskim začetnikom priporoča, da česen sadijo spomladi, od sredine februarja do sredine aprila. Bodo pa glavice česna nekoliko manjše kot pri zimskem česnu.
Najpogostejša načina sajenja česna sta naslednja: posadimo lahko stroke, ali pa semena, ki jih tvori česen na koncu rastline. Iz semen v prvem letu zrastejo čebulicam podobni majhni plodovi in nato šele v drugem letu glavice česna. Tako gojen česen je bolj odporen in tvoji večje glavice.
Česen sadimo tako, da stroke posadimo približno 10 do 15 centimetrov narazen in razmikom med vrstami od 25 do 30 centimetrov.
Gredico najprej očistimo plevela in zemljo prerahljajmo. Nato pognojimo s približno dvema litroma COMPO BIO vrtnega komposta na kvadratni meter. V izogib poškodbam od strun, potrosimo po površini tal Rasti SoilTonic G. Nato oba plitvo zadelamo v tla in dobro pograbimo površino.
Napeljana vrvica nam bo v pomoč, da bomo česen posadili v čimbolj ravne vrste.
Glavico česna razdelimo na posamezne stroke, ter jih za cca. 5 min namočimo v raztopino vode, kateri dodamo koristen mikroorganizem Rasti P (1 g/1 l vode) in morske alge Rasti Algoplasmin (4 g/1 l vode). Na ta način stroke razkužimo, omogočimo jim manjši stres ob saditvi in hkrati pospešimo nadaljnjo rast.
Stroke posadimo približno tri centimetre globoko in na razdalji 10 – 15 centimetrov.
Česen vedno gojimo čim dlje od čebule, pora in drobnjaka, kajti porova zavrtalka lahko uniči vse rastline. Razen porove zavrtalke in česnove muhe, pa je česen precej odporen na bolezni in škodljivce. V nekaterih primerih dobro delujejo entomopatogene ogorčice, zlasti pri vrsti (Steinernema feltiae) beležimo dobro delovanje na nekatere muhe, zavrtalke in resarje.
Česen se tudi odlično obnese, če ga sadimo z jagodami. Če se pri pripravi gredice tla oskrbijo z dvema do tremi litri BIO vrtnega komposta na kvadratni meter, so potrebe rastlin po hranilih v veliki meri pokrite. V glavni fazi rasti jih lahko še enkrat ali dvakrat pognojimo s COMPO BIO modrim gnojilom.
Po konca junija listi in stebla česna začenjajo rumeneti. Takoj, ko porumenita dve tretjini rastline, običajno sredi julija, je treba gomolje odstraniti. Ko pobiramo česen, ga še ne smemo odpreti, sicer bo razpadel in stroki česna ne bodo dolgo zdržali. Ko rastline poberete iz zemlje, jih je najbolje nekaj dni shraniti na suhem in senčnem mestu.
Če česen hranite pravilno, in sicer na hladnem in suhem mestu, bo zdržal šest do osem mesecev.
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.