November je pravi čas za zaščito sadnega drevja pred velikim in malim zimskim pedicem.
Ko večina vrtnarskih opravil za sezono že zaključuje, se na sadnem in okrasnem drevju začne dogajati nekaj, kar pogosto spregledamo. V jesenskih in zimskih mesecih postanejo aktivni veliki in mali zimski pedici, katerih življenjski krog je nekoliko drugačen od življenjskega kroga večine drugih škodljivih metuljev.
Njune gosenice se spomladi povzročijo precejšnjo škodo. Prav zato je november primeren čas, da pregledamo sadovnjak in ga preventivno zaščitimo.
Obe vrsti spadata v družino pedicev (Geometridae) in sta pomembna škodljivca številnih listavcev. Pogosto ju najdemo tudi na sadnem drevju, kot so jablane, hruške, češnje, slive in marelice. Čeprav imata podoben življenjski krog in povzročata primerljive poškodbe, ju lahko razlikujemo po velikosti, videzu odraslih metuljev in značilnostih gosenic.
Veliki zimski pedic je praviloma večji od malega. Samec ima rumenkasta do rumenorjava krila z izrazitimi temnejšimi prečnimi lisami oziroma pasovi. Samica ima močno zakrnela krila in ne more letati. Njegove gosenice so precej spremenljive barve. Lahko so rumenkaste, zelenkaste ali rjavkaste, pogosto pa imajo izrazitejše temne vzorce.
Mali zimski pedic je manjši in nežnejše zgradbe. Samec ima sivorjava krila z značilnimi nežnimi, valovitimi prečnimi črtami. Samica ima zelo kratka, zakrnela krila in prav tako ne more letati. Gosenice so najpogosteje zelenkaste, z značilnimi svetlejšimi vzdolžnimi progami ob straneh telesa.
Vir: IVR
Pri obeh vrstah je najbolj zanimiva in za zatiranje najpomembnejša razlika med spoloma. Samci imajo dobro razvita krila in lahko letajo, samice pa so zaradi zakrnelih kril nezmožne letenja.
Po parjenju se samice vzpenjajo po deblu v krošnjo, kjer odlagajo jajčeca na veje, ob brste in v razpoke lubja. Jajčeca prezimijo, spomladi pa se iz njih izležejo gosenice. Prav ta posebnost nam omogoča preventivno zaščito z lepljivimi pregradami na deblu.
Največjo škodo povzročajo gosenice, ki se pojavijo spomladi, v času brstenja in odganjanja sadnega drevja.
- listnimi in cvetnimi brsti,
- mladimi listi,
- cvetovi,
- mladimi plodiči.
Vir: IVR
Ob močnejšem napadu so listi lahko močno objedeni – včasih ostanejo samo listne žile. Poškodovani cvetni brsti pomenijo tudi manj cvetov in posledično manjši pridelek. Med gostiteljskimi rastlinami so poleg sadnega drevja tudi številne gozdne in okrasne listnate rastline ter grmovnice.
Najpomembnejši preventivni ukrep v tem obdobju je mehansko preprečevanje vzpenjanja samic po deblu.
Za zaščito debel uporabimo COMPO BIO Lepilo v spreju proti škodljivcem, ki je namenjeno preprečevanju dostopa škodljivcev iz tal v nadzemne dele rastlin.
Njegova velika prednost je preprosta uporaba, saj je pripravljeno za neposredno nanašanje. Z razprševanjem lahko lepilo enostavno in enakomerno nanesemo po deblu – tudi na bolj razgibano površino in razpokano skorjo, kjer bi bilo nameščanje klasičnih lepljivih trakov zahtevnejše.
S COMPO BIO Lepilo v spreju proti škodljivcem lahko obnavljamo tudi različne vrste vab in pasti. Deluje izključno kot mehanska ovira. Ustvari namreč lepljivo površino, ki škodljivcem otežuje vzpenjanje po rastlini. Nima insekticidnega učinka.
Lepilna površina je popolnoma aktivna v enem dnevu. Njena učinkovitost je odvisna od vremenskih razmer, temperature in izpostavljenosti soncu ter lahko traja do šest mesecev.
November je primeren tudi za druga preventivna opravila, s katerimi drevesa pripravimo na zimo in naslednjo rastno sezono.
Z rednim pregledovanjem lahko pravočasno odkrijemo tudi druge težave, ki bi lahko vplivale na zdravje dreves.
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.