Z vrta počasi pospravljamo pridelke in gredice pripravljamo na zimo. Imejmo v mislih, da naj vrt ne bo nikoli prazen, tako bomo ohranili zemljo kvalitetnejšo in bolj rodno.
Najboljši čas za sajenje sadik cvetače in brokolija je avgust. V tem mesecu se lahko odločimo tudi za ponovno sajenje nizkega stročjega fižola, kumar in bučk. Če želimo vzgojiti čebulo iz semena, potem jo v avgustu posejemo v vrste, v oktobru pa razsadimo na stalno mesto. Sejemo tudi motovilec in jesenske sorte solat.
V vrt sejemo rukolo, špinačo, mesečno redkvico, motovilec. Motovilec posejemo v dvojne vrste. Med parom vrst naj bo 10 cm prostora, in nato 15 cm prostora do naslednjega para vrst. Tako bomo motovilec ne le lažje pobrali, temveč tudi lažje odstranili plevel. Za uspešno setev in vzgojo motovilca, najdete v članku: Motovilec in vzgoja.
Ta dva meseca sta namenjena sajenju česna in čebulčka ter zimske solate. Pri tem imejmo v mislih, da čebula, česen, por, drobnjak niso dobri sosedje in jih ne sadimo skupaj! Tako bomo zmanjšali možnosti okužb s porovo zavrtalko. Za zaščito tega škodljivca je na voljo naravni pripravek, na osnovi nematode – Nemaplus. Več o sajenju čebule in česna.
Česen pred sajenjem razkužimo v vodi, ki ji primešamo Rasti Algo-Plasmin (30 – 40 g/10 L vode). Z njim prav tako zalijemo vso zelenjavo, ki jo imamo na vrtu. S tem pospešimo rast korenin in učvrstimo rastlino na prihajajoče nizke temperature. Rasti Algo-Plasmin je naravni pripravek iz rdečih morskih alg, ki nahrani rastlino in jo naredi bolj odporno na mraz in morebitne napade bolezni in škodljivcev.
6,57 € - 104,94 €
Vrt je v jeseni najboljše pognojiti s kompostom ali uležanim hlevskim gnojem. V obeh primerih je potrebno kompost ali gnoj vmešati v zemljo. Uporabimo lahko lastni kompost, ki smo ga pridelali iz gospodinjskih odpadkov, listja, pokošene trave… Za te vrste komposta je še posebej priporočljivo, da ga zadelamo v vrt v jeseni.
Če nimamo lastnega komposta, uporabimo odličen COMPO BIO Vrtni kompost. Ta je sestavljen izključno iz naravnih sestavin. Prav tako ne vsebuje plevelnih semen, škodljivcev ali bolezni.
Za del vrta, kjer imamo zimske vrtnine, pa pognojimo z Rasti Modrim gnojilom. Tako bodo vrtine dobile dovolj zagona za rast.
Pomembno je, da površina vrta ni nikoli prazna, saj veter in voda odnašata zgornje plasti zemlje, prav tako pa se lahko zemlja ob povečani količini padavin preveč zbije. Zato imamo na vrtu čez zimo posejane različne vrtnine (motovilec, česen, kapusnice, zimske solate).
V primeru večjega vrta pa lahko izvajamo tudi zeleno gnojenje (setev žit). To pomeni, da na površini, kjer ne bomo pridelovali zelenjave, posejemo mešanico semen metuljnic, križnic, zelišč, žit in trav. Z različnimi vrstami rastlin bomo z njihovo zadelavo v tla, vnesli raznolike in koristne snovi v zemljo ter poskrbeli, da so tla vedno pokrita in tako zmanjšamo tudi rast plevela.
Na delu vrta, kjer ni vrtnin pa vrt prekrijemo z različnimi zastirkami (slama, listje pomešano z zemljo) in tako ostane zemlja bolj rahla ter zavarovana pred različnimi erozijami.
November je primeren čas za postavljanje visokih gred. Z visoko gredo smo neodvisni od tal, če so zbita ali preobremenjena. Zelišča in vrtnine rastejo na primerni višini za delo in obiranje plodov, s čimer varujemo svoj hrbet.
Priprava novih gredic naj bo na sončnih legah. Zelenjava dobro uspeva tudi v polsenci, a potem naj bo osvetljena s popoldanskim soncem. Za začetek zadostuje 4 do 8 majhnih gredic, to je okoli 10 do 20 m2. Posejemo rukolo, motovilec, špinačo, ter sadike zimske solate.
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.