VISOKA GREDA v 3 plasteh z Urško Fartelj in 220 stopinj poševno

Kdaj postavim visoko gredo in kdaj v njej vrtnarim?

Najboljši čas za postavitev visoke grede je jeseni ali spomladi. Izberite zračno in svetlo mesto. Dno visoke grede obložite s fino kovinsko mrežo, da preprečite vstop voluharjem in drugimi škodljivcem ali pa kupite takšno, ki ima mrežo že vgrajeno.

Na koliko časa dodajam plasti?

Zaradi naravnih procesov, kot sta trohnenje in razrajanje, se lahko visoka greda vsako leto malce posede. Pred začetkom sajenja jo vsako leto napolnimo z novim nanosom COMPO BIO zemlje za visoke grede.

Kaj lahko zasadim v visoki gredi?

V visoke grede rastline sadimo gosteje, kot v vrtne gredice. Izbira vrtnin je ogromna, zato se odločite za sebi najljubšo kombinacijo. Pazite le na pravila t.i. dobrih in slabih sosedov v vrtni gredici.  Paradižnik, grah, korenje, čebula in por obožujejo sončno lego. Ob robove lahko zasadite kumare ali kapucinke, ki bodo zrasle čez rob in ozelenile zunanje stranice grede. V korito večstopenjske visoke gredice pa lahko posadite jagode, ki se bodo že v eni sezoni lepo razrasle. Ker so številne vrtnine velik potrošnik hranil, ne varčujte z gnojili.

Dobri in slabi sosedje:

• Paprika ne uspeva ob bobu, fižolu in grahu.
• Čebula ne uspeva ob ohrovtu, stročnicah, kumarah, poru in zelju.
• Paradižnik ne uspeva ob grahu, krompirju in zelju, a obožuje baziliko, česen in meto.
• Zelje ne uspeva ob čebuli in paradižniku, odlični sosedje pa so ognjič, žajbelj, timijan.
• Solata ni ljubitelj peteršilja in brokolijev.
• Por ne mara čebule, graha in fižola, zato pa odlično uspeva ob solati, korenju, jagodah in zeleni.

Kako vzdržujem visoko gredo?

redno odstranjujemo plevelno floro in nikar NE pozabimo na gnojenje. Vrtnine so velik porabnik hranil, zato jih je potrebno redno gnojiti. S tem jim zagotovimo enakomerno, zdravo rast in si zagotovimo visok pridelek. Priporočamo gnojenje z organskimi COMPO BIO dolgotrajnimi gnojili z ovčjo volno, ki rastline oskrbijo s potrebnimi hranili, zadržujejo vodo in preprečujejo zbitost tal. Ovčja volna poleg dušika vsebuje še kalij in fosfat. Hranila iz volne se postopoma sproščajo več mesecev in z njimi oskrbujejo rastline.

Je potrebno visoko gredo na zimovanje posebej pripraviti?

V jeseni visoko gredo očistimo suhih in odmrlih rastlin ter jih damo na kompost. Lep in zdrav pridelek poberemo, shranimo ali pa uporabimo za ozimnico.

Lahko vanjo jeseni posadim npr. sadike solate?

Na gredi lahko čez zimo pustimo: zimsko solato, motovilec, špinačo, blitvo, peteršilj, divjo rukolo, azijske listnate rastline, por (odvisno od sorte) ipd. Tudi zelje, ohrovt in radič  dobro prezimijo, a jih po navadi ne zasajamo v visoke grede, saj dolgo ostanejo tudi na gredicah na vrtu. Za setev na prosto je jeseni že prepozno z izjemo graha in boba. Sadimo lahko zimsko solato, motovilec, špinačo, rukolo, česen in okrasne čebulnice. V kolikor se kljub temu odločimo za setev motovilca, ga je zaradi nizkih temperatur potrebno prekriti s kopreno. Koprena služi tudi kot prepreka pred snegom, da bomo motovilec lahko čez zimo nemoteno rezali.

Za setev prerahljamo zgornjo plast grede in semena posujemo v plitve kanalčke ali kar po celotni površini, ki je namenjena motovilcu. Semena nato na rahlo prekrijemo z zemljo, potlačimo in dobro zalijemo. Sadike motovilca lahko posadimo v visoko gredo, ko ima najmanj 4 liste na medvrstno razdaljo 10 do 15 cm (t.j.nekje 4-6 tednov po setvi semen).

Katere izdelke naj uporabljam pri vrtnarjenju v visoki gredi?

Pri rednih vzdrževalnih delih nam zelo prav pride Stocker ročno orodje motika, lopatka, grablje, plevelnica. Dobre Stocker zimske ali letne rokavice so NUJEN dodatek, prav tako pas za vrtno orodje s 3 žepi, kamor brez težav shranimo kakovostne škarje, nepogrešljiv brus, majhno beležko, pisalo in seveda telefon, brez katerega nikakor ne gre.

Ob sajenju sadik potrebujemo:

• za ukoreninjanje: Rasti P 10 g/10l vode; zalivanje sadik pred ali po sajenju,
• za pospešitev rasti Rasti Algo-Plasmin; za škropljenja po sajenju ali vzniku,
• za preprečevanje škode zaradi talnih škodljivcev Rasti SoilTonic G 800 g/40 m2 površine; ob sajenju ali pojavu škode.

Ukrepi v času rasti:

Vzdrževanje odpornosti za preprečitev pojava bolezni:

• od 2. tedna po sajenju: Rasti AlgoPlasmin + Cuprovin (40 ml+40 ml+10 g); vsaj 3 škropljenja v 7-10 dnevnih razmikih,
• ob pojavu pepelovk na občutljivih kulturah Vitisan 10-30 g; škropljenje v 7-10 dnevnih razmikih
• preprečevanje plesni (paradižnik, krompir,…) BasfoliarAktiv 30 ml; škropljenje v 7-10 dnevnih razmikih

Po pojavu; zatiranje in omejevanje razvoja škodljivcev:

• uši: NeemAzal T/S + Basfoliar Aktiv 30-50 ml+30 ml škropljenje v 7-10 dnevnih razmikih,
• bolhači: AlgoPlasmin 40 g/10 l vode škropljenje v 7-10 dnevnih razmikih,
• gosenice: Agree WG + Improve 10 g+10 ml/10 l vode; škropljenje v 7-10 dnevnih razmikih,
• resarji, ščitkarji in koloradski hrošč: NeemAzal T/S + Basfoliar Aktiv 30-50 ml+30 ml; škropljenje v 7-10 dnevnih razmikih,
• muhe in molji na korenju, kapusnicah in čebulnicah Wetcit 50 ml škropljenje v 7-10 dnevnih razmikih
• bramor: Nemastar 50 mio/100 m2; ob pojavu škodljivca 2-3 krat v letu vsaj 3 leta zapored,
• polži: COMPO BIO sredstvo proti polžem 500 g; ob pojavu škodljivca.

Prehrana rastlin v času rasti:

• čas intenzivne rasti: Rasti LIST 20-30 g/10 L vode; zalivanje v tedenskih razmikih,
• od pričetka cvetenja do pojava prvih plodov: Rasti CVET 20-30 g/10 L vode; zalivanje v tedenskih razmikih,
• rast in zorenje plodov Rasti PLOD 20-30 g/10 L vode zalivanje v tedenskih razmikih
• DOPOLNILO: kapusnice, solatnice in plodovke proti črnenju plodov, paradižnika in paprike ter rjavenju listnih robov solatnic Basfoliar Combi Stipp 10-20 ml/10 l vode; škropljenje v tedenskih razmikih od pojava prvih plodičev naprej.

Potrebujem poseben mesečni načrt opravil?

Osnova dobrega načrtovanja je dober mesečni načrt opravil, zlasti setev in saditev rastlin. V visoki gredi malo prostora, zato vrtnine načrtujemo v mešanih posevkih. Hitro rastoče vrtnine zapolnijo prazen prostor v začetku rasti. Februarja in marca sadimo prve vrtnine; solata in redkvica sta zato nepogrešljivi. Maja bomo posadili že prve plodovke; zlasti paradižnik in paprika sta nepogrešljiva, pri tem pa je potrebno upoštevati, da potrebujeta veliko vode. Ko pospravimo spomladansko solato, lahko v juniju že posejemo korenček in por. Čez poletje lahko pod paradižnik posadimo špinačo, tudi prve setve motovilca, v senčnih področjih so že mogoče. Septembra sadimo prezimne sorte solate, rukolo, endivijo, radič, motovilec ter blitvo. Oktobra ali novembra pa je čas za sajenje čebulčka in jesenskega česna.

Kaj najbolje uspeva v visoki gredi?

S premišljeno uvrstitvijo rastlin ter dobro pripravo visoke grede za kakovostno rast, nam bodo uspevale praktično vse rastline, ki jih bomo v visoko gredo posadili. V kolikor dodamo pa še ščepec dobre volje in ljubezni do narave, rastlin ter dela na svežem zraku in posledično dejstva, da si nekaj ustvaril z lastnimi rokami, potem je pot do ZDRAVEGA in OBILNEGA PRIDELKA več kot ZAGOTOVLJENA.