Visoke grede so nadvse praktične, saj lahko posadite, obdelujete in pobirate pridelke, ne da bi se morali ves čas sklanjati. Pri pripravi in polnjenju grede pa pazite, da se izognete naslednjim napakam, saj jih kasneje, ki je greda že postavljena, ni mogoče popraviti.
Les visoke grede ne sme imeti neposrednega stika z zemljo oziroma polnilom v visoki gredi. Tudi impregniran les namreč po nekaj letih zgnije in visoka greda postane neuporabna. Les macesna ali duglazije je veliko bolj trpežen in bo brez težav zdržal več let, sčasoma pa bo zgnil. A obstaja praktična rešitev – visoko gredo z notranje strani obložite s folijo, preden jo napolnite.
Za zaščito pred voluharji pa dno obložite z žičnato mrežo, običajna mreža oziroma folija namreč teh neželenih glodalcev ne bo ustavila.
Idealna višina visoke grede je med 80 in 100 centimetri.
Priporočljiva širina pa je takšna, da brez orodja zlahka dosežete sredino gredice z obeh strani.
Visoka greda naj bo torej široka dobrih 120 in največ 130 centimetrov, odvisno od tega, kako visok je vrtnar ali vrtnarka. Ko gre za dolžino visoke grede, pa je vrtnar v resnici omejen le z razpoložljivim prostorom. Grede z dolžino dveh metrov so se izkazale za najbolj optimalne.
Visoke grede naj bodo postavljene na sončni legi. Tudi lokacija v rahli polsenci, kjer je sonce zastrto za uro ali dve na dan, ne bo napačna.
Visoka greda naj bo zaščitena pred vetrom z ene ali še bolje z dveh strani, saj veliko rastlin ali vrst zelenjave sicer slabo uspeva ali obrodi manj plodov. Preden napolnite svojo visoko gredo s kompostom in organskim materialom, se prepričajte, da ste našli pravo lokacijo. Kasneje je greda pretežka, da bi jo lahko premikali.
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.