Moj račun
Zelišča, posajena v napačno zemljo, se ne bodo optimalno razvila, v najslabšem primeru pa bodo celo propadla. Večina zelišč potrebuje le malo hranil in rahel, vodoprepusten substrat. Nerazredčeni cvetlični substrati so za številne vrste premalo zračni in preveč bogati s hranili, bolje je izbrati posebno zemljo, ki je prilagojena potrebam aromatičnih rastlin.
Za vzgojo v lončkih je na voljo kakovostna zemlja za zelišča, z nizko vsebnostjo hranil in dobro vodo prepustnostjo. Omogoča enostavno ukoreninjenje in dobro zadržuje vlago. Priporočamo COMPO SANA zemlja za setev in zelišča.
Mešanico lahko naredite tudi sami: tri dele vrtne zemlje, dva dela peska in en del komposta– razmerja je mogoče enostavno prilagoditi glede na potrebe posameznih zelišč. Pri sajenju zeliščne gredice poskrbite tudi za dobro drenažo.
Večina zelišč ljubi toplo, sončno do delno sončno mesto. Zlasti veliko sonca potrebujejo sredozemska zelišča kot npr. timijan, rožmarin ali origano, ki v sezoni zahtevajo vsaj polovico dneva polnega osončenja. Zelišča z velikimi, zelenimi in mehkimi listi, kot so meta, melisa ali peteršilj, potrebujejo več vlage in dobro uspevajo tudi v polsenci. V senci pa uspevajo le tipična gozdna zelišča, kot sta dišeča lakota in čemaž.
Ne glede na potrebo po osončenju, pri sajenju zelišč pazimo na dobro kroženje zraka, ki preprečuje pojav glivičnih bolezni in škodljivci.
Če pustite, da grmovnice, kot so žajbelj, sivka ali rožmarin preprosto rastejo, se bodo sčasoma postarale in se neprivlačno razrasle. Da ostanejo kompaktne in ponovno močno odženejo, je treba zelišča redno obrezovati.
Najboljši čas za obnovo je spomladi, takoj ko ni več nevarnosti nočne zmrzali.
Pri obrezovanju rožmarina in sivke se z rezjo omejite na olistano območje, saj se poganjki, skrajšani v oleseneli del zelo slabo obraščajo. Redna rez je zelo priporočljiva tudi pri vrstah, kot so bazilika, poprova meta ali drobnjak. Po rezi poženejo nove poganjke in nas oskrbe s svežim, aromatičnim zelenjem.
Pogosta napaka pri gojenju zelišč je pregosto sajenje. Če so zelišča preblizu skupaj, se medsebojno zavirajo v razvoju, manjši je pridelek in aromatičnost zališča. Pri sajenju zato upoštevajte priporočene sadilne razdalje, ki so za koriander 15-20 cm, za origano in timijan pa 20-30 cm. Upoštevajte tudi, da nekatera zelišča niso dobri sosedje, kot na primer peteršilj in druge kobuljnice, kamor spadata koper in prava krebuljica.
Sredozemska zelišča, ki rastejo na gredicah s težkimi, pozimi mokrimi tlemi, niso odporna na mraz. Za uspešno prezimitev je zato takšna tla pred sajenjem potrebno zrahljati s peskom, vulkansko lavo ali plovcem, ki izboljšajo drenažo.
Na zastajajočo vlago posebej občutljiva rožmarin in timijan, raje posadimo na višja in bolj odcedna mesta.
Za zaščito korenin pred zmrzaljo trajnice v loncih pravočasno zavarujemo z zimsko zaščito.
V ta namen večje sadilne posode posamično ovijemo, manjše pa skupinsko postavimo v zaboj, obložen s slamo ali napolnjen z listjem. Stiropor ali lesena plošča rastline ščiti pred mrzlim podom. Na mraz posebej občutljiva zelišča prezimujemo v notranjosti.
PON.-PET.: 08:00 – 15:30
.svg)
.svg)
.svg)
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.
