Toplo vreme z rednimi padavinami ustvari odlične pogoje za rast rastlin na našem domačem vrtu. A kaj ko ti pogoji ugajajo tudi polžem. Da zaščitimo svoj pridelek moramo pridno delati na vrtu.
Med najbolj škodljive vrste sodijo polži golači, ki so brez hišic in jih uvrščamo v družino lazarjev ter v družino slinarjev. Praktično neškodljiva je družina polžev s hišicami. Za razvoj polžev so najugodnejše temperature med 12 in 22°C ter vlažnost zemlje 20 – 30%. Pozimi in v času suše se polži skrijejo globoko v tla ali se skrijejo pod trohneči les, v kompostnik, pod živo mejo,… Polži s hišico se v takšnih razmerah umaknejo v svojo hišico na hladno, vlažno mesto ter počakajo bolj ugodne razmere.
Sami lahko doma naredimo našo parcelo okoli hiše manj prijetno za bivanje polžev. Zato očistimo robove naših vrtov, jarkov in poti ob hiši. Odstranimo odpadlo listje in plevele, pod katerimi se skrivajo, porežemo prenizke rastline in očistimo druga gosto zasajena mesta. Zelo pomembno je, da polže začnemo zatirati pred odlaganjem jajčec. To pomeni delo pozno poleti ali zgodaj jeseni. Za zatiranje uporabimo sredstvo na osnovi železa Rasti Ferro, Polži STOP. Jeseni in spomladi bodimo pozorni na gnezda z jajčeci in jih takoj po odkritju uničimo.
Obramba je pomembna na domačem vrtu. Polže lahko zaustavimo oziroma preusmerimo z različnimi ”obrambnimi pasovi”. Potrosimo jih iz suhe žagovine, ostrega peska, smrekove iglice, posušene in zdrobljene jajčne lupine, kameno moko ali kremenove peske, ki polžem odvzamejo vlago in preprečujejo prehod. Pasove je potrebno po vsakem močnem dežju obnoviti oziroma popraviti.
Med koristne rastline za odganjanje polžev, štejemo: pelin, origano, timijan, žajbelj, meta, koromač, preslica, bela gorjušica, česen, kapucinka, ognjič, kozmeja, grobeljnik, suhe rože, plavica, hortenzija, potonika, teloh, krvomočnica… Odvrača jih tudi: vonj bezga, vratiča, rmana, preslice, praproti, zato so te rastline dobra izbira za zastirko. Pomembna so tudi zelišča, saj polži ne prenašajo rastlin z bolj intenzivnimi vonji, kot so sivka, rožmarin in žajbelj.
Pobiranje polžev je zelo zahtevno, pa še k delu moramo v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah. Da si olajšamo pobiranje polžev, jim nastavljamo kose desk, vlažne pšenične otrobe, na polovico prerezane kumare, bananin olupek, velike liste rabarbare ali lapuha. Naslednji dan jih poberemo iz narejenega skrivališča.
V pomoč so tudi vabe s pivom, ki jih naredimo tako, da v tla zakopljemo lončke, ki jih delno napolnimo s pivom. Če še kakšen bramor pade notri, toliko bolje.
Sredstva so učinkovita
Najbolj učinkovito bomo zatrli polže z uporabo omenjenih ukrepov in sredstvom za zatiranje polžev na osnovi železa Rasti Ferro, Polži STOP. Učinkovito je proti vsem vrstam polžev. Granule so odporne na dež in vlago. Neškodljiv koristnim organizmom (ježem, deževnikom, čebelam…) ter hišnim ljubljenčkom. Dobimo ga brez izkaznice za fitofarmacevtska sredstva, v kmetijski trgovini s kmetijsko lekarno. Pri uporabi želimo uporabiti čim manj vabe, zato nam je pomemben podatek odmerka Rasti Ferro, Polži STOP 70 g/100 m2 (60-70 zrnastih vab/m2). Prvi poginuli polži se pojavijo že 24 ur po zaužitju vab. Ni jih potrebno pobirati, saj se razgradijo. Sredstvo odmerka Rasti Ferro, Polži STOP se razgradi v železo in fosfat, ki ju rastline lahko črpajo iz tal. Železov fosfat je v naravi prisotna spojina, ki je prisotna v tleh.
Za naravno zatiranje polžev si lahko omislimo race ali kokoši. Seveda njihova prehrana mora biti pravilno sestavljena, ne le polži. Z njimi se prehranjujejo tudi drugi ptiči, kače, slepci in kuščarji, žabe in krastače, želve in nekatere žuželke, ki plenijo jajčeca in odrasle osebke (ličinke kresnic, hrošč krešič). Ne pozabimo na ježa in rovke. Ne uničujemo pa polže s hišicami, ki povzročijo malo škode ter uničujejo jajčeca bolj škodljivih slinarjev in lazarjev.
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.