Poletni meseci so nam prinesli celo paleto vremenskih nevšečnosti: od zelo deževnih dni na začetku poletja, pa vse do vročih in suhih dni. Vse skrajnosti so za trato obremenjujoče. Vročina in suša lahko zeleno in mehko travno preprogo spremenita v rumeno-rjavo površino, medtem ko je nenehna vlaga idealna za razvoj mahu. Kako lahko poškodovani trati povrnete njen zeleni sijaj?
Če na trati ni večjih poškodb, pomaga že redno zalivanje. S tem zagotovite regeneracijo trave in preprečite nastanek novih suhih površin.
Četudi so travne bilke videti posušene, jih lahko z zalivanjem ponovno ozelenite.
Travo redno in močno zalivajte vsaj sedem do deset dni, da travno rušo dobro navlažite. Obstaja namreč velika verjetnost, da je posušen le zgornji del travnih bilk, korenine pa niso utrpele večjih poškodb. Če priskoči na pomoč dež, pa še toliko bolje.
Pri manjših poškodbah na trati, ki lahko nastanejo na primer zaradi čez poletje postavljenega trampolina ali drugih igral in športnih pripomočkov, uporabite COMPO travno seme za dosejevanje. Zaradi embalaže z praktičnim pripomočkom bo setev nove trave enostavna. Hitro kaljiva semena, odeta v zelen ovoj, pa bodo varna pred pticami.
Velik problem na trati so plevelne trave, ki se pojavijo kot plevel od julija naprej. Praviloma gre za navadno kostrebo (Echinochloa crus-galli); lahko tudi pesjak (Cynodon dactylon); obe močno razširjeni travni pleveli na vseh njivskih površinah. V trati se močno razbohoti, naredi tudi do 20 cm rozete, na katerih izpodrine vse ostale trave. Obe travi sta enoletni, zato jeseni odmreta, na površini pa ostajajo prazna mesta, ki jih v naslednjem letu/pomladi zapolni širokolisten plevel. Cikel problemov je tako zaključen. Kemičnih metod zatiranja zanju žal ni (več).
Kakor dolgo plevelne trave vznikajo, je najboljši način ročno odstranjevanje. Korenine plitko odrežemo s škarjami; izrezovanje z nožem povzroča luknje! – in ni potrebno, ker korenine v tleh v vsakem primeru odmrejo. V kolikor je plevel preveč številčen, je ukrep seveda nesmiseln, zato kaže počakati, da trave odmrejo, nato sledi vertikutiranje (odstranitev odmrlih ostankov) in dosejavanje travnega semena.
Travo je na prihajajočo zimo treba dobro pripraviti. Ne samo zato, da ji mraz in nenehna vlaga ne bosta prišla do živega, temveč tudi zato, da vas bo v prvih pomladanskih dneh očarala s svežo zeleno barvo. V hladnejši polovici leta se potrebe rastlin po hranilih spremenijo. Medtem ko smo spomladi pri gnojilih za trato dajali prednost dušičnim gnojilom, so za jesensko gnojenje bolj primerna gnojila z višjo vsebnostjo kalija, železa in manj dušika ter se počasi sproščajo. Uporabite lahko denimo Agromaster, Kali Gazon ali COMPO jesensko gnojilo za trato z dolgotrajnim delovanjem. Na trato ga lahko nanesete vse do napovedi za prvi sneg (približno do konca novembra).
Po prvi zmrzali pa trate ne obremenjujte močno, saj boste tako preprečili morebitne poškodbe travnih bilk.
Zelo priporočljivo je tudi, da uporabite COMPO gnojilo za trato proti mahu, ki trato oskrbi s potrebnimi hranili in jo tako izrazito regenerira. V rastni sezoni je priporočeno dvakratno gnojenje s pet do šesttedenskim presledkom. Ob deževni sezoni pa je za uničenje mahu smiselno tudi tretje gnojenje.
Idealen pomočnik pri raztrosu granuliranih gnojil ali travnega semena je Stocker trosilnik, na kolesih ali ročni.
Če boste pravočasno popravili poletno škodo, ki je posledica suše, vročine in nestabilnega vremena, in trato dobro pripravili na hladnejšo polovico leta, boste nad čudovito zelenico v prvih pomladanskih dneh prijetno presenečeni.
Preverite tudi: Mah na trati – kako in kdaj se borimo proti mahu?
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.