Nega oljk: 3 najpogostejše napake

Čeprav obstajajo trdožive sorte, besede “trdoživ” ne smemo precenjevati. Oljka običajno prenese kratkotrajno rahlo pozebo do okoli – 5°C. Kljub temu so različni dejavniki odločilni, v kolikšni meri lahko oljko prezimite na prostem: denimo starost rastline, ali je bila vajena zime ali pa je uvožena s sončnega juga. Tudi lokacija, kje je oljka posajena oziroma postavljena, igra vlogo. Navsezadnje pa vedno obstaja tveganje, da sredozemska oljka ne uspeva zaradi vlažnih razmer in hude zmrzali. Pustiti jo na vrtu ali terasi, brez upoštevanja določenih ukrepov za prezimovanje, zato ni dobra ideja.

Da bi posajena oljka preživela zimo v naših krajih, jo moramo v celoti prekriti z debelo plastjo flisa. Deblo zaščitimo s plastjo listja. Oljka v loncu bo zaščitena pred zimskimi vplivi, če jo pravilno zaščitimo in ji zagotovimo pred vremenskimi vplivi zaščiten prostor. Oljko najvarneje prezimimo, če jo postavimo v svetel prostor s temperaturo od 5 do 10°C. To je lahko na primer svetel hodnik ali neogrevan zimski vrt. Mimogrede, postavljanje drevesa v temen, topel kot dnevne sobe, mu ne bo naredilo usluge. Pretopla zimska bivališča negativno vplivajo na cvetenje in nastanek plodov.

Del nege oljk, ki ga ne smemo podcenjevati, je zalivanje. Čeprav je to sredozemsko drevo navajeno na določeno stopnjo sušnih razmer, je lahko preveč ali premalo vode zanj usodno. To se pogosto opazi, ko oljka izgubi listje. Prekomerno zalivanje škoduje rastlini, prepogosto namakanje koreninske grude pa tudi spodbudi, da začnejo korenine gniti. Zato poskrbite – tako na vrtu kot v loncu – za prepustna tla in dobro drenažo. Prav tako v posodi nikoli ne puščajte odvečne vode. A to ne pomeni, da vam oljke sploh ni treba zalivati. Koreninska gruda se ne sme izsušiti, kar se poleti pri lončnicah lahko hitro zgodi.