Pri setvi vrtnin se lahko hitro zgodijo napake, te tri so najpogostejše:
Ena najpogostejših napak je prehitra setev. Optimalno razmerje med temperaturo in svetlobo je namreč ključnega pomena za uspevanje sadik. Topli notranji prostori lahko že februarja zagotovijo potrebno toploto za kalitev, vendar je intenzivnost svetlobe na oknu v tem času običajno še zelo nizka. Zato se pogosto zgodi, da sadike poženejo, vendar razvijejo le majhne, bledo zelene liste in šibke poganjke. Posledično sadike hitro odmrejo.
Da bi se temu izognili, bi v zaprtih prostorih morali začeti sejati šele marca. Za setev uporabimo namenski substrat, kot je denimo COMPO SANA zemlja za setev in zelišča ali BIO Frux zemlja za zelišča, setev in pikiranje.
Optimalni čas za neposredno setev na prostem je v veliki meri odvisen od odpornosti posamezne vrste zelenjave. Vrste, ki so občutljive na mraz, kot je fižol, je treba načeloma sejati na prosto šele po ledenih možeh – okoli sredine maja, ko ni več nevarnosti pozebe.
Priporočljivo je, da upoštevate setveni koledar, da lahko ugotovite, v katerem mesecu morate posejati katero zelenjavo – in tudi kaj morate upoštevati pri kateri vrsti zelenjave.
Pri setvi vrtnin ima poleg svetlobe in toplote ključno vlogo tudi vlaga. Če imate na primer zelenjavo, ki ima rada toploto (kot so paradižnik, paprika in jajčevci), na okenski polici v vaši sobi, poskrbite, da bo vlažnost čim višja – sicer se bodo semena hitro posušila. Da bi to preprečili, uporabite škatle s prozornim pokrovom, posamezne lončke lahko pokrijemo tudi s prozorno folijo.
Vsak dan odprite pokrov za nekaj minut, da omogočite izmenjavo zraka in preprečite rast plesni.
Poleg tega je pri zalivanju potrebna posebna občutljivost: semena se ne smejo nikoli izsušiti, prav tako pa jih ne smemo preveč zaliti. Semena le previdno poškropite – kot pomoč je primerna pršilka. (Stocker).
Velja, da če so rastline pregosto posejanje, tekmujejo za svetlobo in hranila, kar lahko privede do motenj v rasti.
Sadike prepikiramo, takoj ko se pojavijo prvi klični listi.
Pri setvi neposredno v gredico je razmik med vrstami osrednjega pomena: rastline potrebujejo dovolj prostora ne le nad, ampak tudi v zemlji, da lahko uspevajo. Pri setvi vrtnin se navedene razdalje pogosto zdijo zelo velike – vendar manj rastlin pogosto pomeni večji pridelek. Zato se vedno držite posameznih sadilnih razdalj za posamezne vrste vrtnin, pri setvi si lahko pomagate tudi z vrvico.
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.