Moj račun
Zgodaj spomladi skrbno “napikamo” paradižnikova semena v zemljo in čakamo, da zrastejo sadike, za katere celo pomlad neumorno skrbimo.
Ko je končno dovolj toplo jih presadimo na prosto in kakor hitro je v zraku veliko vlage ter dovolj toplote, se na rastlini paradižnika lahko pojavijo prve rjave lise, ki so velikokrat znak, da je na delu t.i. krompirjeva plesen.
Ob vremenskih razmerah, kakršne so zadnje čase, ko se poleti v relativno kratkem času izmenjavata močna vročina in hitre ohladitve z obilnimi padavinami se lahko kaj hitro zgodi, da paradižnik napade krompirjeva plesen, ki se najhitreje širi ravno v toplem in vlažnem vremenu.
Najbolje se je proti krompirjevi plesni boriti že preventivno, saj je ob dejanskem napadu velikokrat prepozno, da bi lahko paradižnik še učinkovito rešili. Tovrstna plesen lahko namreč celotno rastlino zelo hitro popolnoma uniči in če smo le nekaj dni ne pozorni je lahko že prepozno.
Najugodnejše vremenske razmere ob katerih se t.i. krompirjeva ali paradižnikova plesen najhitreje širi so visoka zračna vlažnost in temperatura med 18 – 24°C. V takšnih razmerah se plesen širi izjemno hitro in lahko paradižnik ali krompir uniči že v nekaj dneh.
Velikokrat se zgodi, da se zaradi padca odpornosti rastlin plesni pridružijo še druge bolezni, kot na primer črna listna pegavost.
Ko je bila bolezen prvič zaznana pri nas je bila še v dosti manj agresivni obliki, prav tako pa takrat vremenske razmere še niso bile tako ugodne za razvoj plesni – bolj vroča in suha poletja. Krompirjeva – paradižnikova plesen se je kasneje zaradi ugodnih vremenskih razmer nekoliko spremenila in postala uničujoča.
Glavni, ne pa edini, krivec za nastanek bolezni je visoka vlaga. Obilen dež, meglice, kondenz, ki se lahko nabira zaradi slabe zračnosti rastlinjaka, … to je le nekaj dejavnikov, ki imjo velik vpliv na nastanek bolezni.
Glavni vzrok, zakaj bolezen napade paradižnik pa je POMANJKANJE KALCIJA!
Kalcij je pri paradižniku ened izmed glavnih dejavnikov, ki vpliva na njegovo odpornost. Kako prepoznati pomanjkanje kalcija pri paradižniku je podrobneje že opisano v članku, je pa to glavni vzrok, da rastline paradižnika postanejo manj odporne in posledično dosti bolj dojemljive za tovrstne bolezni.
Paradižnikova plesen se ob ugodnih vremenskih razmerah izjemno hitro širi iz rastline na rastlino. Prav tako pa se hitro širi tudi iz paradižnika na cimo krompirja in obratno.
Če sta torej paradižnik in kompir posajena blizu skupaj, boste ob napadu bolezni na enem to hitro opazili tudi na drugem.
Prvi znaki so prosojne (oljni madeži), nato sledijo temne pege na listih in steblih rastlin, ki se v zmerno toplem in deževnem vremenu hitro širijo po nasadu.
Glivi potrebujeta za razvoj vlago v obliki kapljic. Bolezen se v ugodnih razmerah hitro širi iz rastline na rastlino, plodovi in gomolji so neužitni. Rastline predčasno propadejo.
Preventivno škropljenje ali zalivanje s sistemičnim bakrovim listnim gnojilom Glunate Cu (20-40 ml/10 l vode), ki zvišuje odpornost rastlin + Basfoliar Aktiv (30-50 ml/10 l vode) za izboljšanje vitalnosti in rasti ter obnovo rastlin.
Če kljub vsemu rastlino napade bolezen, je pomembno, da sproti in redno odstranjujemo vse plesnive plodove in obrezujemo poškodovano (plesnivo) listje ter stebla (dokler je to mogoče). No ta način lahko precej podaljšujete življenjsko dobo okužene rastline.
Ko ste prijemali okuženo rastlino se nikakor ne dotikajte zrdavih!
Rastlono redno škropite in zalivajte s pripravki za dvig odpornosti ter redno dodajajte kalcij.
PON.-PET.: 08:00 – 15:30
.svg)
.svg)
.svg)
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.
