Kolobar na vrtu

Kolobarjenje je metoda vrtnarjenja, pri kateri vrtnine vsako leto zasadimo na različne dele vrta, tako imenovane poljine. Ta pristop pomaga preprečevati bolezni in škodljivce, ohranja rodovitnost tal ter spodbuja uravnotežen ekosistem na vrtu.

Načrt vrta

Vrt razdelimo na različne dele, priporočajo se 3 do 4 poljine. Pred sajenjem vrtnin na vrt si naredimo načrt. Pomagamo si lahko z aplikacijo – posadi.si, ki nam bo zelo olajšala delo. Najprej vpišemo podatke o vrtu – število in velikost posameznih gredic ter lociramo lokacijo vrta. Nato si izberemo vrtnine, ki si jih želimo v letošnji sezoni in začnemo z razporejanjem vrtnin po posameznih gredicah.

Aplikacija posadi.si nam bo pomagala razporediti rastline s sprotnim upoštevanjem kolobarja in dobrih/slabih sosedov.

Osnove kolobarjenja

Za začetek si je vrtnine najbolje razdeliti v tri skupine, glede na količino gnojenja:

1. največ gnojenja: plodovke (paradižnik, paprika, feferon) in nekatere kapusnice (zelje, ohrovt)
2. manj gnojenja: solatnice, kapusnice (cvetača, zelje, brokoli, koleraba), kobulnice (koromač, janež)
3. nič gnojenja: čebulnice, korenovke, stročnice, peteršilj

Na vrt umestimo tudi cvetlice, posebej koristne so žametnice, ognjič in kapucinke.

Plodovke in kapusnice potrebujejo največ časa in najbolj bogato zemljo za razvoj užitnih delov rastline – plodov. Zato plodovkam in kapusnicam zagotovimo najbolj pognojena tla in jih sadimo na prvo poljino (nekatere kapusnice lahko tudi na 2. poljino).

Za stročnice velja, da rahljajo zemljo in jo obogatijo z dušikom. Zato se za temi lepo zvrstijo vrtnine, ki so zahtevnejše za pridelavo (plodovke, kapusnice) – potrebujejo rahlo zemljo in so večje porabnice hranil.

Gnojenje vrtnih gredic

Če gnojimo z odležanim hlevskim gnojem ali domačim kompostom, ta gnojila vkopljemo v zemljo (oz. jih premešamo z vrtno zemljo) že v jeseni, da imajo čez zimo čas odležati in se počasi razgraditi. V primeru, da nimamo domačega gnojila, uporabimo organsko briketirano gnojilo Hlevski gnoj Extra. Izboljšuje kakovost tal in sposobnost zadrževanje vode. Vsebuje aktivne drobnoživke ter visok delež huminskih in fulvo kislin s takojšnjim delovanjem. Nadomešča preperel hlevski gnoj v razmerju 1:10 (1 tona nadomesti 10 ton hlevskega gnoja).

Če naši vrtni zemlji primanjkuje organske snovi, potem je najboljša izbira COMPO BIO kompost. Visokokakovosten kompost, ki ne vsebuje plevelnih semen in šote. Je bogat z organskimi snovmi ter zelo primeren kot izboljševalec tal.