Jesen nam vedno znova postreže s prekrasno barvno paleto. Kaj je lepšega, kot sprehod skozi šumečo preprogo odpadlega jesenskega listja? Veliko suhega listja se nabere tudi na naših vrtovih in vprašanje, ki se postavlja bolj ali manj vsem lastnikom vrtov je: kam z odpadlim listjem?
Namig: listje je lahko zelo koristno na tla, živali in rastline.
Listje, ki lahko predstavlja nevarnost nesreče na cestah, poteh ali dovozih, je treba seveda odstraniti. Če je le mogoče, za to uporabite običajna vrtna orodja, kot so grablje (Stocker). Kajti pihalniki za listje so običajno usodni za žuželke, ježe in druge male živali, ki se skrivajo v jesenskem listju.
Ker trata potrebuje svetlobo, je priporočljivo, da listje z nje odstranimo. Druga nevarnost so glivične bolezni, ki se lahko razvijejo pod jesenskim listjem. Listje lahko s trate pograbite ali pa za to uporabite kosilnico. Kosilnica liste seseklja, zaradi česar se hitreje razgradijo, kar je dobra priprava za kompost.
Naslednje območje, kjer listje ni zaželeno, je vrtni ribnik. Listi obogatijo vodo s hranili, kar spodbuja nastanek alg. Če pozno poleti čez vodo raztegnete mrežo, jo lahko uporabite za učinkovito prestrezanje listov.
Na voljo imate kar nekaj možnosti za odstranjevanje listov na okolju prijazen način:
Prva izbira pri odstranjevanju listja je in ostaja kompost, kjer nastaja naravno gnojilo za vaš vrt. Če imate svoj kompostnik, pazite, da ga ne prenapolnite z listjem. Jesensko listje lahko razvije precej teže, še posebej, če je vlažno ali mokro. Posledično se polnilo v kompostu stisne in slabše prezračuje. Ob pomanjkanju kisika se gnitje listja upočasni. Poleg tega listi vsebujejo veliko ogljika, a le malo dušika, kar pa negativno vpliva na proces razgradnje.
Da bi to preprečili, zmešajte svoje listje z odrezki trate ali sesekljanimi vejami in vejicami zadnjega posekanega drevesa oz. grmovja. Odlična izbira je tudi COMPO BIO pospeševalec kompostiranja, ki pospeši proces kompostiranja.
Glavno pravilo pri kompostiranju je: Vedno mešajte grobe in fine delčke.
Pomembno je tudi mešanje različnih vrst listja ter suhih in vlažnih listov. Posebej primerno je listje sadnega drevja, lipe, javorja, jesena, jerebike in gabra. Listi oreha, platane, topola in kostanja se hitreje razgradijo v humus, če jih zdrobimo z vrtnim drobilnikom ali kosilnico in dodamo dušikov material (kot je gnojilo ali pokošena trata).
Lastniki vrtov, ki želijo vrtnariti na okolju prijazen način, lahko liste uporabijo za varstvo narave. V kupih listja radi prezimijo številni koristni organizmi na vrtu, kot so žuželke, polhi ali ježki. Zato izberite miren, zaščiten kotiček in tam na kupu zbirajte listje – živali vam bodo hvaležne.
Tako imenovane košare za listje so okolju prijazna alternativa za vse lastnike vrtov, ki na svojem vrtu nimajo kompostnega kupa. Lahko jih kupite že pripravljene ali jih izdelate sami. Pomembno je, da so to posode z velikimi mrežami, na primer iz žičnate mreže, tako da je listje povsod dobro prezračeno. Po približno enem letu lahko razpadle liste uporabimo neposredno za izboljšanje tal.
Takšna zastirka iz listov izboljša oskrbo tal s hranili. Na gredice nanesite pet centimetrsko plast preperelega listja, ki preprečuje rast plevela. S pomočjo deževnikov bo nastala dobra podlaga za močne rastline.
Nerazpadle liste lahko uporabite tudi kot plast zastirke. Za to vam bodo hvaležne rastline, ki so prvotno rastle v gozdu ali na robu gozda. Sem spadajo rastline, kot so jagode ali maline. Če želite odpadlo listje uporabiti neposredno za zastirko na vrtu, z grabljami razporedite po tleh deset centimetrov debelo plast. Takoj, ko začnejo listi v novem letu razpadati, obogatite zemljo s humusom.
A POZOR! Ne uporabljajte listov bolnih dreves na vrtu in jih ne odlagajte v koš za organske odpadke ali v gozd.
Listje bolnih dreves ni primerno za kompostiranje ali mulčenje – treba jih je odstraniti. A pravo mesto zanj niso niti gospodinjski odpadki niti zabojnik za organske odpadke, niti ne spadajo v gozd. Namesto tega povprašajte v reciklažnem centru v vaši okolici – številni centri za recikliranje brezplačno sprejemajo vrtne odpadke in jesensko listje.
Jesensko listje, ki ga nanesemo pod grmovje ali na zelenjavne gredice, ščiti koreninski sistem pred zmrzaljo, izboljša strukturo tal, oskrbi tla z novimi hranili in služi kot zimsko zatočišče za nešteto malih živali. Liste lahko mirne vesti odložite pod grmovje ali v gredice. Številne rastline, kot so denimo geranije, cenijo humus, ki se sprosti pri gnitju, in imajo koristi od toplote, ki jo listje pozimi oddaja. Enako velja za jagodičevje, kot so maline, ki seveda potrebujejo zemljo, bogato s humusom, da razvijejo svoje okusne plodove.
Tudi na zelenjavno gredo lahko razprostrete listje – vendar naj bo pokrito še s plastjo gnojila. Po eni strani se listje tako obteži in prepreči, da bi odletelo, po drugi strani pa dušik, ki ga vsebuje gnojilo, spodbuja razgradnjo. Pozno pozimi vse vdelamo v zemljo, ki je tako obogatena s hranili in na ta način rahljana.
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.