Kako pridelati obilen pridelek kumar v poletni vročini in suši

Ko gre za gojenje kumar, lahko upoštevanje nekaj ključnih nasvetov bistveno spremeni zdravstveno stanje in kondicijo rastlin. Rastline, ki se med rastjo spopadajo z različnimi težavami, nikoli ne bodo imele toliko plodov, kot zdrave in negovane rastline. Če obožujemo kumare, potem nam velik pridelek ogromno pomeni za dnevno prehrano, vlaganje in drugo!

7 skrivnosti gojenja kumar

1. Zgodnje jutranje sonce

Kumare potrebujejo veliko sonca in so v veliki meri odvisne od fotosinteze za gradnjo plodov in cvetov. Za dobro rast in razvoj potrebujejo vsak dan najmanj 8 ur sončne svetlobe. Najbolje je, da so rastline zjutraj obsijane s soncem, ki pomaga posušiti liste po zgodnji jutranji rosi, saj se drugače lahko hitro pojavi kumarna plesen.

2. Odlična zemlja = rodovitna zemlja

Ne glede na to, ali so kumare posajene v zemljo ali v posode, potrebujejo bogato in rodovitno zemljo, da zrastejo močne in lepo uspevajo. Poleg tega morajo biti tla rahla in zračna, da omogočajo dobro drenažo. Rastline iz družine bučnic (buče, bučke, melone, lubenice,…) dobro uspevajo na tleh bogatih z hranili, zato je nujno potrebno dodajanje organskih (peletiran hlevski gnoj, kompost) in mineralnih gnojil (delno oplaščena gnojila) v tla pred saditvijo. Organska gnojila (kompost) dodajo vitalna hranila, ki jih rastline kumar zlahka absorbirajo. Še več, tudi zrahljajo zemljo in tako ustvarijo odlično drenažo. Pri sajenju v sadilno jamo dodajte 1 čajno žličko zeolitov in rastlinskih ekstraktov (Soil Tonic G) za zmanjšanje škode povzročene s strani talnih škodljivcev (strune, sovke).

3. Rastlina raste ob opori

Na stalno mesto (vrt, njiva, plastenjak) sadimo že v naprej pripravljene sadike kumar. Sadike gojimo v ogrevanem prostoru v lončkih. Če hočemo na prostem doseči hitrejši pridelek, gojimo sadike v večjih lončkih ter tako dosežemo za mesec dni zgodnejši pridelek. Gojimo jih na opori (mreža za kumare), ki je najprimernejša oblika za vzdrževanje ugodnega zdravstvenega stanja, boljšo oskrbo pridelka ter za lažje obiranje.
Rastline kumar so zelo dovzetne za gnitje. Toda nekoliko “dvignjeno sajenje” pomaga, da glavno steblo rastline ne pride v stoječo vodo med močnim deževjem ali zalivanjem. Tako preprečimo, da stebla v mokri zemlji ne bodo gnila.

4. Presaditev ali neposredno sejanje

Čeprav lahko kumare enostavno gojimo z neposredno setvijo, jih raje presajamo spomladi. Dodatna rast in moč presaditve dajeta rastlini boljše možnosti, da se izognemo napadom bolezni in škodljivcev, na drugi strani pa zgodnje sajenje potencialno ogroža rastline pred nizkimi temperaturami (mraz, pozeba). Gre za toplotno zahtevne rastline, ki za rast potrebujejo min. 15 ° C. Ker je v navadi, da s sajenjem spomladi hitimo se nam velikokrat zgodi, da ob padcu temperature na 3-10 °C (odvisno od občutljivosti sorte) pride do zastoja v razvoju in napačno zavezanim plodičem, kar posledično privede do sušenja in odpada iz rastline. Za omilitev šokov je potrebna uporaba biostimulantov (aminokisline, alge,…) s katerimi rastline okrepimo, spodbudimo v rasti ter dvignemo odpornost.
Sejemo jih na razmak 1,2-1,5 m x 50-60 cm (pri sajenju v gnezda) ali na razmak 90×30 cm v vrste z direktno setvijo.

6. Kolobarjenje

Kumare, tako kot paradižniki in paprike, lahko razvijejo bolezen, ki se prenaša iz zemlje, če jih sadimo na istem mestu leto za letom. Pri preprečevanju le-tega so nam v veliko pomoč koristne bakterije kot je Bacillus amyloliquefaciens, ki jih najdemo v pripravku Rasti P. Uporabljajo se tako, da z njimi zalijemo tla po saditvi. Izrazito spodbujajo rast in razvoj koreninskega sistema (ukoreninjanje rastlin).
Vsako leto poskušamo obrniti zaporedje saditev na novo lokacijo v vrtu, njivi ali plastenjaku. To omogoča, da si zemlja opomore in zmanjša možnost dolgotrajnih okužb. Na ta način ohranimo rastline zdrave in močne. Za najboljše rezultate počakamo vsaj 3 leta, preden se vrnemo nazaj in posadimo kumare na isti lokaciji ali mestu.

7. Dobra oskrba nam prinese redno pobiranje plodov
Posevke kumar redno oskrbujemo v času rasti z uničevanjem plevela (plitvo okopavanje). Odlična je uporaba zastirnih materialov (prekrivanje s slamo, odpadnim senom, plastičnimi prekrivali) ali BIO organska zastirka (različne frakcije lesnih vlaken), ki je enostavna za uporabo (nanos 5-6 cm debela plast) in služi kot izboljševalec tal ter zavira rast pleveli.

Za uspešno rast in razvoj plodov je potrebno redno zalivanje in dodajanje hranilnih snovi (vodotopne soli) med vso rastno dobo, še posebej od začetka cvetenja naprej (Rasti Plod Ca+). Zelo primeren način dognojevanja rastlin je tudi preko listov, listno gnojenje (solo ali v kombinaciji z varstvenimi ukrepi). Obe obliki dognojevanja omogočata normalne pogoje za rast, ohranjata rastline v dobri kondiciji in doprineseta k kakovostnemu in obilnemu pridelku.

Rastline preventivno zaščitimo s redno uporabo biostimulantov, biotičnega varstva in po potrebi proizvodov za varstvo rastlin. Najpogosteje na rastlinah opazimo:
– kumarno plesen (na listih opazimo najprej okrogle, svetlo zelenkaste pege, ki dajejo listu mozaičen videz. Okuženi deli lista se sušijo, zmanjšana je asimilacijska površina, plodovi ostanejo manjši in v velikih primerih deformirani);
– pepelovko bučnic (pepelaste prevleke na listih, kot bi liste posuli z moko), listne uši (medena rosa na katero se naselijo glivice sajavosti);
– navadno pršico (na listih na mestu sesanja opazimo male bele pike, na spodnji strani listov pa s pomočjo povečevalnega stekla opazimo pršice);
– resarje (odrasle osebke hitro opazimo v cvetovih);
– rastlinjakov ščitkar (majhen, bel in zelo živahen “metuljček”, dolžine okoli 2 mm).

Ko rastline kumar začnejo rasti in roditi, jih je treba redno pobirati, da še naprej rodijo. Velikokrat se zgodi, da plodovi rastejo v mrežo ali pa se dotikajo eden drugega, kar posledično na plodu pusti rjave lise. Gre za tipične mehanske poškodbe, ki se jim v celoti pri vzgoji težko izognemo.
Ko bodo rastline preobremenjene z plodovi, bodo namesto v tvorbo novih plodičev, svojo energijo usmerile v povečanje obstoječih plodov. Preveliki plodovi kumar pa niso želeni, saj so mnogokrat v sredini puhli (pomanjkanja bora) in na konceh pogrenijo (pomanjkanje kalija, kalcija).

Foto 1: Mehanska poškodba, do katere pride ob stiku z mrežo ali drugimi plodovi

Foto 2: Pomanjkanje bora v plodu

Foto 3: Napačno zavezan plod – posledica nizkih temperatur

Foto 4: Poškodbe, ki jih povzroči polž