Moj račun  
Košarica

V košarici ni izdelkov.

Hitra dostava
Poskrbimo, da je vaše naročilo odpremljeno in dostavljeno v najkrajšem možnem času.
Široka ponudba
V naši spletni trgovini lahko izbirate med več kot 600 izdelki visoke kakovosti.
Varen nakup
Nakupujte brez skrbi, vaši podatki so pri nas na varnem.
Strokovnost in kakovost
Smo strokovnjaki na področju nege in varstva rastlin, zato ponujamo le kakovostne izdelke.

Kako pospešiti kompostiranje?

Splošno | 17 novembra, 2023
5 nasvetov za kvaliteten kompost

Da lahko mikroorganizmi vrtne odpadke spremenijo v kompost, potrebujejo čas – ki pa ga lahko s kompostnim pospeševalnikom občutno skrajšamo. Torej, če želimo kompostiranje pospešiti, redno posipajmo kompost s pospeševalcem kompostiranja, kot je denimo COMPO BIO pospeševalec kompostiranja.

Kompostni pospeševalci so sestavljeni iz naravnih sestavin, naselijo nove mikroorganizme in aktivirajo obstoječe, da s svojimi hranili najbolje delujejo.

Rezultat: temperatura v kompostnem kupu se dvigne, kar sproži ali pospeši gnitje in na koncu skrajša kompostiranje. Pospeševalnik preprosto občasno potresemo v vsako 20 do 25 cm plast kompostnega materiala v skladu z navodili proizvajalca.

COMPO BIO pospeševalec kompostiranja
Čas uporabe: pomlad, poletje, jesen
20,01 
Poglej izdelek

Kaj sploh je pospeševalnik komposta?

Kompostni pospeševalci so pomožne snovi v prahu ali granulah, ki bistveno skrajšajo razkroj in s tem kompostiranje – pri odprtih kompostnih kupih je skrajšano na šest do osem tednov. Za ljubiteljskega vrtnarja se kakovost komposta pravzaprav ne razlikuje od konvencionalno pridelanega komposta, gre le za čas zorenja. Odvisno od vhodnega materiala lahko hitrejši kompost vsebuje več hranil, saj pospeševalci komposta uradno veljajo za gnojila, vendar pa je vsebnost hranil nizka.

Pogoste sestavine kompostnih pospeševalcev so dušik, kalij, pa tudi apno, različni elementi v sledovih ter moka iz rogov ali kosti. In kar je najpomembneje:

posušeni, a še vedno živahni mikroorganizmi in glive, ki se v vašem kompostnem kupu počutijo kot doma in pospešijo gnitje.

Kako deluje pospeševalnik komposta?

V idealnem primeru imamo različne materiale za vaš kompost, zadostno in stalno vlago ter lokacijo v pol senci brez žgočega opoldanskega sonca. Kompostni pospeševalci naselijo nove mikroorganizme in spodbujajo obstoječe, da delujejo po svojih najboljših močeh.

Hranila v kompostnem pospeševalniku so izredno prebavljiva za mikroorganizme, ki se počutijo odlično, delajo kot nori in se množijo – temperatura v kompostnem kupu se dvigne na ugodnih 70 °C. To bistveno pospeši pretvorbo materialov v primerjavi z običajnim kompostiranjem. Seveda je to za deževnike in številne druge živali prevroče, zato se umaknejo na hladnejši rob kupa in počakajo, da se spet ohladi.

Kako uporabljam kompostni pospeševalnik na vrtu?

Nanos je zelo preprost: pospeševalnik redno posipajmo po navodilih proizvajalca na vsakih 20 do 25 centimetrov debelo plast.

Zaradi vlage, ki je že prisotna v kupu, se komponente kompostnega pospeševalca raztopijo in ustvarijo udobno okolje za bitja. Kljub temu kompost v vročih dneh zalivajmo. Sredstva pa so uporabna tudi za potrpežljive vrtnarje, ki ne pripisujejo pomena hitremu gnitju ali ne želijo nenehno razsipavati pripravka – ampak ustvarijo povsem nov kompostni kup.

Na novo naložen kup dodajte nekaj lopat zrelega komposta iz prejšnjega leta, ki vsebuje tudi horde koristnih mikroorganizmov. Če pa ga še nimate, je pospeševalnik komposta dobra alternativa. Deževniki in druge koristne živali se bodo tako ali tako preselile v kompostni kup iz vrtne zemlje.

S pomočjo pospeševalcem kompostiranja se lahko jeseni znebite tudi nadležnih kupov listja, s tako imenovanim površinskim kompostiranjem. Odpadlo listje spihajte ali zgrabite pod grme oziroma na druga mesta, kjer vas ne motijo, in po njih potresite zrnca. Dodajte malo zemlje, da veter listja spet ne odnese in gnitje se lahko začne. Do spomladi se listje spremeni v zastirko in humus.

S pomočjo pospeševalcem kompostiranja se lahko jeseni znebite tudi nadležnih kupov listja, s tako imenovanim površinskim kompostiranjem. Odpadlo listje spihajte ali zgrabite pod grme oziroma na druga mesta, kjer vas ne motijo, in po njih potresite zrnca. Dodajte malo zemlje, da veter listja spet ne odnese in gnitje se lahko začne. Do spomladi se listje spremeni v zastirko in humus.

Preberite si tudi