Kaj trata potrebuje v jesenskih mesecih?

Optimalno oskrbljena in pripravljena na zimske mesece

Zakaj je treba trato redno dognojevati?

S košnjo in odstranjevanjem pokošene trave se ves čas izgubljajo hranila. Poleg tega trava potrebuje dovolj hranil, da po vsaki košnji tvori nove bilke. Slabo vzdrževana trata slabo uspeva, rumeni, dovzetna je za bolezni in kmalu nastanejo prazna mesta, ki jih hitro prerasteta plevel in mah.

Redno dognojevanje pa spodbuja trajno gosto, bujno in trpežno travno rušo.

Kakšna gnojila so primerna?

Uporabite posebna gnojila za trate z dolgotrajnim delovanjem, ki so posebej prilagojena potrebam trave, kot je na primer COMPO Dolgotrajno gnojilo za trato. Ta počasi in neprekinjeno sprošča hranila več mesecev in daje rastlinam potreben dušik, ki ga korenine absorbirajo. Tako trava ni pretirano gnojena in se izognete tveganju, da se presežek hranilnih soli spira v podtalnico.

Glede na delovanje gnojila od dveh do treh mesecev zadostuje en odmerek, pri čemer je optimalno, da gnojite ob začetku rasti v aprilu in drugič v juniju ali juliju. Poleg tega je priporočljivo gnojiti tudi jeseni, na primer s COMPO Jesenskim gnojilom za trate z dolgotrajnim delovanjem, ki spodbuja odpornost trave na zmrzal in bolezni. Za večje površine pa je priporočljivo uporabiti Agromaster 12-12-22 +ME + Polysulphate kalij, kalcij, magnezij in žveplo, ki daje travi intenzivno zeleno barvo. Odmerki za gnojenje = 50 g/m2 površine.

Kako naj se gnojilo raztrosi?

Počakajte na oblačen dan brez vetra. Neprimerne vremenske razmere za gnojenje so tudi vročina in suša. Za raztros gnojila priporočamo uporabo trosilnika za raztros umetnih gnojil. Najbolj enakomerno boste gnojili, če boste s polovico priporočene količine pognojili vzdolž po površini, nato pa še z drugo polovico počez.

Na koncu površino obilno zalijte ali preprosto gnojite pred dežjem!

Kaj narediti po mehanskem ukrepu?

Za bujne in zdrave korenine ter hitro obnovo koreninskega sistema po poškodbah, ki jih povzročijo škodljivci se travo zalije ali poškropi (10 g/10 L vode) s simbiotsko bakterijo Bacillus amyloliquefaciens (Rasti P/Rise P). Rastni booster za korenine (“start efekt”) izrazito spodbuja rast in razvoj koreninskega spleta (ukoreninjenje rastlin). Intenzivno raztaplja v tleh nakopičene netopne fosfate (rastlinam dovaja do 40 kg/ha/leto fosforja, sekundarna in mikro hranila).

Dominantno poseljuje površino korenin na račun rastlinskih patogenov, kot so koreninska gniloba, rizoktonija, fuzarium in verticilij. Rastline z obsežnejšim in zdravim koreninskim spletom so odpornejše na talne škodljivce (manj poleganja), bolje prenašajo sušo in mehanske poškodbe (trate!).