Jesensko sajenje sadnih dreves – dober začetek za rast

Ko jeseni vrt počasi prehaja v mirnejši del leta, je pravi čas tudi za razmislek o novih zasaditvah. Prav jesensko sajenje dreves je priložnost, da vrtu dodamo nekaj, kar bo raslo in se razvijalo še dolga leta. Da bo nov začetek čim bolj uspešen, pa je pomembno, da drevo posadimo premišljeno in mu že od začetka zagotovimo dobre pogoje.

Zakaj je jesensko sajenje dobra izbira?

Jeseni drevo ne usmerja več toliko energije v rast poganjkov in listov, zato so razmere ugodnejše za razvoj koreninskega sistema. To je pri novi sadiki še posebej pomembno, saj se mora po sajenju najprej prilagoditi novemu okolju in razviti korenine.

Jesensko sajenje je za sadiko manj obremenjujoče, saj so:

• temperature nižje,
• izhlapevanje manjše,
• nevarnost vročinskega in
• sušnega stresa pa precej manjša.

Dovolj zgodaj posajena sadika ima čas, da pred zimo razvije začetni koreninski sistem in se prilagodi novemu rastišču. Spomladi lahko zato svojo rast nadaljuje že dobro pripravljena na nove razmere.

Pri tem pazimo, da sajenje prilagodimo vremenu. Ob sajenju tla ne smejo biti zmrznjena ali razmočena, hkrati pa sadiko posadimo dovolj hitro pred nastopom trajnega mraza. Če je zemlja blatna in se močno oprijema orodja, je bolje počakati na primernejše razmere.

Izbira sadike in primernega mesta

Pri sadikah z golimi koreninami je treba biti še posebej previden, saj se lahko hitro izsušijo. Po nakupu jih zato čim prej posadimo, vmes pa korenine zaščitimo pred soncem, vetrom in suhim zrakom. Če sajenje ni mogoče takoj, jih ne puščamo nezaščitenih. Sadike v loncih so glede časa sajenja nekoliko bolj prilagodljive. Pred sajenjem jih dobro zalijemo, pri odstranjevanju iz posode pa pazimo, da koreninske grude ne poškodujemo po nepotrebnem.

Če je na izbranem mestu prej raslo drevo iste sadne vrste, je bolje izbrati drugo lokacijo. Če to ni mogoče, odstranimo čim več starega koreninskega sistema in tla pred novo zasaditvijo dobro pripravimo.

Priprava sadilne jame in tal

Sadilna jama mora biti dovolj široka, da lahko korenine razporedimo naravno in jih pri sajenju ne zvijamo. Pri običajni sadiki je lahko široka približno 50 centimetrov in globoka okoli 40 centimetrov, vendar velikost prilagodimo sadiki in razmeram v tleh.

Pomembneje od zelo globoke jame je, da je zemlja okoli korenin rahla in dovolj kakovostna.

Težka, zbita ali z organsko snovjo revna tla pred sajenjem izboljšamo tako, da izkopano zemljo zmešamo s kakovostnim substratom (Rasti Univerzal) in zrelim kompostom. Kompost naj bo dobro predelan in brez primesi, domači kompost pa je pred uporabo priporočljivo tudi presejati. S tem izboljšamo strukturo tal, povečamo njihovo vsebnost organske snovi ter zagotovimo ugodnejše pogoje za razvoj koreninskega sistema.

Za dodatno obogatitev tal je primeren tudi ekološki peletiran Rasti Hlevski gnoj. Zraven pa priporočamo dodatek huminskih in fulvo kislin, ki so prisotne v izdelku Rasti Naturcomplet G. Slednji dopolnjuje osnovno gnojenje in pripomore k boljšemu zadrževanju ter izrabi hranil in vode v območju korenin. Pomaga tudi k ustvarjanju ugodnejših pogojev za razvoj koreninskega sistema in učinkovitejši izkoristek hranil.

Več o učinku Naturcomplet-G

Ker kompost že prispeva določeno količino hranil, dodatno gnojenje ni vedno potrebno. Kadar ga uporabimo, moramo poskrbeti, da gnojilo ne pride neposredno v stik s koreninami. Najbolje je zato, da ga razporedimo po spodnjem delu sadilne jame in nato prekrijemo s plastjo zemlje. Šele nato pa vanjo namestimo sadiko. Tako preprečimo, da bi koncentrirana hranila poškodovala občutljive korenine.

Sajenje in nega po sajenju

Ko je jama pripravljena, sadiko namestimo tako, da korenine naravno segajo v različne smeri. Posadimo jo približno na enako globino, kot je rasla pred presajanjem. Pri tem pazimo na cepljene sadike. Pri teh je pomembno, da cepljeno mesto ostane nad tlemi – približno 5 do 10 centimetrov nad površino. Če ga zasujemo, lahko cepljeni del razvije lastne korenine in s tem spremeni rastne lastnosti drevesa.

Jamo zasipavamo postopoma. Zemljo med tem rahlo utrjujemo, da med koreninami ne ostanejo večji zračni prostori. Pred dokončnim zasipanjem preverimo tudi, ali drevo stoji pokončno, saj je pozneje njegovo lego precej težje popravljati. Po sajenju drevo temeljito zalijemo. Voda pomaga, da se zemlja usede in dobro oprime korenin. V naslednjih tednih spremljamo stanje tal in v suhem vremenu po potrebi ponovno zalijemo. Bolje je zalivati temeljito in dovolj globoko, kot pogosto dodajati majhne količine vode samo po površini.

Kako pomagati drevesu pri ukoreninjanju?

Po presajanju se mora koreninski sistem čim prej prilagoditi novim razmeram. Pri tem lahko uporabimo Rasti P, mikrobiološko gnojilo, ki podpira razvoj in razraščanje korenin. Dodatno lahko uporabimo tudi Rasti Algo-Plasmin, pripravek iz rdečih morskih alg, ki podpira rast in razvoj korenin ter presnovne procese rastline. Pomembno je, da proizvoda razumemo kot dopolnitev pravilnemu sajenju, ne kot nadomestilo za dobro pripravljena tla, ustrezno globino in zadostno oskrbo z vodo.

Na bolj izpostavljenih legah mlademu drevesu koristi tudi opora. Oporni kol namestimo tako, da ne poškodujemo korenin. Medtem pa deblo pritrdimo z mehkim materialom. Vez ne sme biti pretesna, saj mora omogočati naravno gibanje in debeljenje debla. V naslednjih mesecih jo zato občasno preverimo.

Dodatna zaščita drevesa

Namen jesenskega sajenja ni, da bi drevo pred zimo spodbudili k bujni rasti. Pomembneje je, da mu omogočimo mirno prilagajanje novemu okolju in dobre razmere za razvoj korenin.

Kaj pa spomladansko sajenje?

Če jeseni razmere niso primerne, je mogoče drevesa saditi tudi zgodaj spomladi. Počakamo, da tla odmrznejo in se dovolj osušijo. Ker se nato hitro začne nova rast, moramo biti pri spomladanskih sadikah še posebej pozorni na oskrbo z vodo.

Ob primernih razmerah in možnosti izbire ima jesensko sajenje številne prednosti. Sadika lahko del obdobja pred začetkom nove rastne sezone izkoristi za prilagajanje in razvoj korenin. Spomladi zato že začne rast na mestu, kjer smo jo jeseni posadili.