Moj račun
Letos je vreme idealno za širjenje vseh vrst glivičnih bolezni. Sem štejemo tako paradižnikovo in krompirjevo plesen, kot tudi pepelovke in različne vrste gnilob. Izmenjava vlažnega in toplega zraka so idealni pogoji za razvoj in širjenje teh bolezni. Od vrtnin so najbolj dovzetne plodovke (paradižnik, kumare), krompir, fižol… V primerjavi s solatnicami imajo te vrtnine daljšo rastno dobo in jih je potrebno dlje časa gojiti na vrtu.
Poznamo kar nekaj različnih vrst glivičnih bolezni, ki se pojavljajo na vrtninah. Nekaj najpogostejših:
Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans): gre za najbolj nevarno bolezen krompirja, ki jo pogosto najdemo tudi na paradižniku, jajčevcu in ostalih razhudnikovkah. Prvi znaki so prosojne pege (oljni madeži), nato sledijo temne pege na listih in steblih rastlin, ki se v zmerno toplem in deževnem vremenu hitro širijo po nasadu. Gliva potrebuje za razvoj vlago v obliki kapljic, bolezen pa se v ugodnih razmerah hitro širi iz rastline na rastlino, plodovi in gomolji postanejo neužitni. Rastline predčasno propadejo.
Črna listna pegavost paradižnika (Alternaria solani): na listih pojavljajo rjave in okrogle pege, z rumeno obrobo. Listi se začnejo zvijati in sušiti, vendar ti ne odpadejo. Bolezen se hitro širi v vlažnem in toplem vremenu.
Pepelasta plesen ali pepelovka (Podosphaera spp.): majhni mokasti skupki na zgornji strani listov, ki se obsežno razširijo po listih, poganjkih, cvetnih brstih in plodovih. Močneje okuženi listi se vihajo, moten je razvoj popkov. Močno napadena rastlinska tkiva odmrejo. V suhem, toplem vremenu z nočnimi rosami in visoko zračno vlago, se bolezen hitro razmnožuje in širi.
Siva plesen (Botrytis cinerea): prizadene lahko številne vrtnine, vključno s paradižnikom, papriko, jagodami, grozdjem… Okuži lahko vse dele rastlin, tako liste, stebla kot tudi plodove. Ti se obarvajo sivo in razvijajo plesniv videz.
Rje (Uromyces appendiculatus): najbolj pogosto se bolezen pojavlja na fižolu. Na zgornji strani listov so rumeno-rjavi ali rjasti madeži. Kasneje se na spodnji strani pojavijo temni mehurčki. Podgobje preprede list, črpa hranilne snovi in povečuje izgubo vode. Napadeno tkivo odmre. Vlažna klima in zmerne temperature razvoj glive spodbujajo, okužba se hitro širi, rastline zaostajajo v rasti, pridelek je zmanjšan in se slabo skladišči.
Bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum): najpogosteje okužuje solato, najdemo pa jo lahko tudi na paradižniku, kumari, krompirju, korenju… Gre za talno glivo, ki najprej prizadene korenine, nato liste, ki so v stiku s tlemi, kasneje pa celotna rastlina zgnije.
Nujno je pravočasno ukrepanje, ali še bolje – preventivno! Še posebej v teh temperaturnih spremembah, ko se vse pogosteje pojavljajo poletne plohe, ki pripomorejo k višji poletni vlažnosti, kar je idealno za razvoj glivičnih bolezni na vrtninah. Preventivni ukrepi, kot so dobra drenaža, dovolj razmika med posameznimi rastlinami, primerno gnojenje in pravočasno zatiranje bolezni, lahko znatno zmanjšajo možnost nastanka glivičnih bolezni. V primeru nenadnih močnejših okužb pa je priporočljivo uporabit tudi fungicide.
Takoj, ko posadite sadike vrtnin, še posebej sadike plodovk, jih je priporočljivo krepiti z različnimi biostimulanti. Med biostimulante največkrat štejemo morske alge in aminokisline. Rastline takoj po sajenju začnite krepiti z Rasti Algoplasmin. Uporaba Rasti Algoplasmina v odmerku 40 g/10 l vode, suši površino rastline, pospešuje celjenje tkiv ter preprečuje okužbo. Najboljši učinek Rasti Algoplasmina je, ko ga apliciramo samostojno in v sončnem vremenu.
Po cvetenju začnite s preventivnim škropljenjem ali zalivanjem rastlin s sistemičnim bakrovim listnim gnojilom Rasti Baker (10-20 ml/10 l vode), ki zvišuje odpornost rastlin + Rasti Fyto-6 (30 ml/10 l vode) za izboljšanje vitalnosti in rasti ter obnovo rastlin.
Ker je kalcij v rastlinah izredno slabo mobilen, še posebej v primeru suše in stresnih dejavnikih, je z njim najbolj učinkovito gnojiti foliarno, da pade direktno na plodove oz. v njihovo bližino. S foliarnim gnojenjem začnemo takoj, ko se zavežejo prvi plodovi (velikost oreha) in nadaljujemo v rednih tedenskih presledkih.
Do pojava prvih plodov rastline škropite z Rasti Algoplasmin (40 g/10 l vode), kasneje pa z Rasti Plod (10-30 g/10 l vode). Gnojilo Rasti plod lahko dodajate z zalivanjem ali s škropljenjem. Gnojenje ponavljajte v rednih tedenskih presledkih, zjutraj ali pozno zvečer.
Če kljub vsemu rastlino napade bolezen, je pomembno, da sproti in redno odstranjujemo vse plesnive plodove in obrezujemo poškodovano (plesnivo) listje ter stebla (dokler je to mogoče). No ta način lahko precej podaljšujete življenjsko dobo okužene rastline.
Ko ste prijemali okuženo rastlino se nikakor ne dotikajte zdravih!
Rastlino redno škropite in zalivajte s pripravki za dvig odpornosti ter redno dodajajte kalcij.
PON: 08:00 – 14:00
SRE: 10:00 – 15:00
PET: 10:00 – 15:00
PON – PET: 08:00 – 15:30
.svg)
.svg)
.svg)
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.
