Prva pomoč za bolne sobne rastline

Ko se naše sobne rastline ne počutijo dobro, nam bodo to pokazale. Bolne sobne rastline kažejo določene ponavljajoče se znake poškodb, ki jih je mogoče zlahka pozdraviti, če jih le pravočasno prepoznamo.

Kaj pomenijo svetle lise in bele mreže?

Če so na listih vaših sobnih rastlin svetle lise in/ali bele mreže, podobne pajkovim, je za to ponavadi kriva navadna pajkasta pršica.

Listi so rahlo oveneli in neenakomerno rumeno belo razbarvani.

Pričetek napada prepoznamo po finih zapredkih v pazduhah listov, kasneje so lahko zapredeni celi listi. Liste na spodnji strani izsesavajo majcene pršice, tako da se posušijo in rastlina hitro popolnoma odmre. Pajkove pršice so zelo razširjene v sobnih rastlinah in so še posebej izrazite pozimi in aktivne pri suhem ogrevanem zraku. Posebej pogosto so prizadete priljubljene sobne rastline, kot so fikus, šeflera ali bršljan.

Kako ukrepamo?

Vzpostavimo hladno in vlažno mikroklimo, ki pršicam ne ustreza. Rastline pršimo z vodo, za to je priročna pršilka na pritisk Stocker. Rastlinam zagotovimo dovolj hranil, saj škodljivci izbirajo zlasti oslabljene rastline. Za gnojenje zelenih rastlin priporočamo COMPO tekoče gnojilo za palme in zelene rastline, Rasti LIST gnojilo ali COMPO gnojilne palčke za palme in zelene rastline.

Bolne sobne rastline takoj izolirajmo od zdravih.

Rastlino lahko temeljito oprhamo. Ko se posuši, jo nato za dobra dva tedna zapakiramo v zaprto, prozorno vrečko iz plastične folije. Toplo, vlažno podnebje okolje poskrbi, da škodljivci odmrejo.

Ob prvem pojavu škodljivca rastline poškropimo z Rasti Metcit 3v1 (v odmerku 10-30 ml/10 l vode), eterično olje sladke pomaranče za izboljšanje nanosa, ter čiščenje rastlin po napadu škodljivih žuželk. Osredotočimo se na škropljenje spodnjih delov listov.

Rjavi ali rumeni listi rastlin na okenski polici

Rastline na okenski polici imajo rjavkaste ali rumeno obarvane liste, ki postopoma odpadajo. V večini primerov v takem primeru sobne rastline niso bolne, so le postavljene preblizu okenskega stekla. Pozimi to pomeni, da se listi, ki se dotikajo šipe, ohladijo, zmrznejo in tako odmrejo. Poleti pa so pogosto sončne opekline tiste, ki škodijo rastlini in ki povzročijo, da odpadejo listi.

Kako ukrepamo?

Poiščimo novo mesto za svoje sobne rastline, kje si bodo hitro opomogle.

Zakaj so sobne rastline mlahave?

Sobna rastlina je videti bolna, listi so povešeni, videti je vse prej kot vitalna. Sobne rastline so zelo odvisne od skrbi svojih lastnikov. Zato najprej preverimo, ali je postavljena na optimalno mesto, nato pa preverimo še stanje listov.

Ti simptomi se običajno pokažejo, ko so listi sobnih rastlin prekriti s plastjo prahu.

Kako ukrepamo?

Vsake štiri do šest tednov očistimo prah z listov rastlin. Manjše rastline lahko preprosto stuširamo. Večje rastline, ki jih je težko premikati, ali velikolistne primerke lahko očistimo prahu z vlažno (in mehko!) krpo ali krtačo.
Priročna je tudi uporaba že pripravljene raztopine za vlaženje in nego listov COMPO pršilo za nego orhidej. Ko so listi brez prahu, lahko uporabimo še COMPO loščilo in zaščita za liste, ki daje listom dolgo trajajoč, svilnat in zdrav sijaj ter poskrbi, da se prah ne prime tako hitro na liste.

Rjave konice, premočenje in povešeni listi

Listi so povešeni, zemlja v loncu je nenehno vlažna in korenine so že gnile, konice listov so suhe in rjave. Če se nam zdi eden ali več teh simptomov zdi znan, smo se ujeli v klasično past sobnih rastlin: preveč vode!

Težko je verjeti, a večina sobnih rastlin ne odmre, ker jih premalo zalivamo, temveč zato, ker jih preveč! Rastline potrebujejo različne količine vode, odvisno od sezone ali faze rasti. Pomembno vlogo igra tudi lokacija, saj sobne rastline, ki so nad radiatorjem, potrebujejo bistveno več vode kot tiste, ki so v neogrevanem prostoru.

Kako ukrepamo?

Poučimo se o svojih sobnih rastlinah. Na primer, kaktusi in sukulente potrebujejo zelo malo vode, ker jo lahko shranijo. Vedno preverimo lonce. Če se je v njej nabrala voda, jo je treba nujno odstraniti in paziti, da naslednjič zalivamo manj. V trgovinah so na voljo tudi posebni merilniki vlage, ki jih lahko zataknemo v zemljo in odčitamo, kdaj točno moramo zalivati.

Izvedemo pa lahko tudi preprost prstni test – s prstom preverimo, kako suha je zemlja in zalivamo šele, ko je substrat res suh.

Pomaga tudi drenažna plast na dnu lonca, za to lahko uporabimo denimo pesek ali kamenje.