Moj račun
Travinje je pogosto videti preprosto. A za kakovostnim in zanesljivim pridelkom se skriva precej več kot le dobra rast trave. Ko od travinja pričakujemo več košenj, dovolj krme za zimo in hkrati kakovosten pridelek, postane pomemben vsak dejavnik, ki vpliva na njegovo rast in izkoristek. Tla, vremenske razmere, način rabe in predvsem prehrana rastlin skupaj določajo, koliko potenciala bo travni posevek zares dosegel.
Travinje naj bi pri intenzivni pridelavi moralo ohranjati produktivnost skozi celotno vegetacijsko dobo, da omogoča tudi do šest odkosov letno. Zato se vprašanje ne glasi več samo, kako pridelati več trave, temveč kako travi omogočiti, da svoj potencial tudi zares izkoristi.
Od travinja danes pričakujemo veliko. Ne le, da zagotavlja zadostno količino krme, temveč da skozi rastno sezono hitro obnovi svojo rast, omogoča več košenj in daje pridelek ustrezne kakovosti za pripravo silaže. Kakovostna silaža je namreč pomemben vir energije in beljakovin ter lahko pomembno prispeva k vnosu krme in proizvodnosti živali.
Da bi travni posevek dosegel takšen potencial, mora biti dobro voden skozi celotno sezono. Pomembno vlogo imajo izbira ustreznih vrst in sort, stanje in rodovitnost tal, čas košnje ter razpoložljivost potrebnih hranil. Pri pridelavi silaže so potrebe po hranilih še posebej pomembne, saj s košnjo s površine odstranimo hranila, ki jih je treba za nadaljnjo rast ustrezno nadomestiti.
Pri intenzivni pridelavi silaže se potrebe po hranilih skozi sezono hitro povečujejo – zlasti kadar želimo po prvi košnji doseči močan in kakovosten ponovni obrast.
Pri naslednjih košnjah ni dovolj razmišljati le o tem, koliko mase želimo pridelati. Gnojenje je treba prilagoditi pričakovanemu pridelku in stanju tal, saj večji pridelek pomeni tudi večji odvzem hranil. Pri drugi košnji silaže se zato priporoča, da se potrebe po hranilih določijo glede na pričakovani pridelek suhe snovi.
Pri tem imajo pomembno vlogo različni viri hranil. Gnojevka lahko pomembno prispeva predvsem fosfor in kalij, del potreb po dušiku, fosforju in kaliju pa lahko pokrijemo tudi z drugimi gnojili. Ključno je, da se vsi viri upoštevajo skupaj in da končna oskrba ustreza dejanskim potrebam posevka.
Pri večkratni košnji se tako pokaže ena pomembna zakonitost: več kot želimo od travinja, pomembnejše postaja natančno in uravnoteženo načrtovanje prehrane.
Dušik ima pri pridelavi travinja posebno vlogo. Njegova razpoložljivost pomembno vpliva na rast trave in pridelek, zato je razumljivo, da je prav dušik pogosto v ospredju pri načrtovanju gnojenja. Toda intenzivna rast ni odvisna samo od količine dodanega dušika. Rastlina za tvorbo beljakovin potrebuje tudi žveplo. Njegova razpoložljivost ima neposredno povezavo s tvorbo rastlinskih beljakovin.
Še pomembnejša je povezava med žveplom in dušikom. Žveplo je tesno povezano z učinkovito izrabo dušika, odziv rastline na dodano žveplo pa je praviloma večji pri višji oskrbi z dušikom, kar je pomembno pri intenzivni pridelavi. Zato pri intenzivno gnojenem travinju vprašanje ni samo, koliko dušika dodamo, temveč tudi, ali ima rastlina na voljo dovolj žvepla.
Čeprav je žveplo pomemben del prehrane rastlin, njegovo pomanjkanje pri travinju pogosto ostane neprepoznano. Eden od razlogov je podobnost znakov s pomanjkanjem dušika – rastline lahko postanejo blede oziroma rumenkaste. Pri pomanjkanju žvepla so pri tem praviloma bolj prizadeti mlajši listi, saj je žveplo v rastlini slabše mobilno.
Posebno pozornost si zasluži dejstvo, da tveganje za pomanjkanje ni več omejeno le na lahka, peščena tla. Raziskave in priporočila kažejo, da se pomanjkanje danes pojavlja tudi na težjih tleh in je posebej pogosto spomladi. Kmetje pogosto rumenenje travne ruše pripišejo pomanjkanju fosforja, čeprav je lahko vzrok prav pomanjkanje žvepla. Prav zato je zgodnja pomlad pomembno obdobje za oskrbo travinja z žveplom. Takrat se potrebe rastline hitro povečujejo, razpoložljivost žvepla v tleh pa je lahko še omejena.
Razlogov za pomanjkanje je več. Sulfat se lahko izpira iz tal, njegova razpoložljivost pa je odvisna tudi od sproščanja žvepla iz organske snovi. Spomladi je lahko njegova dostopnost manjša, ker je mineralizacija zaradi hladnejših tal počasnejša. Tveganje je večje tudi na intenzivno rabljenih travnikih, ki se pogosto kosijo za silažo.
Ker za žveplo trenutno ni uveljavljenega talnega indeksa, je analiza rastlinskega materiala uporaben pokazatelj oskrbljenosti rastline z žveplom. Pri odločanju o gnojenju je zato smiselno upoštevati več dejavnikov: lastnosti tal, način rabe, pričakovani pridelek in celoten program gnojenja.
Za silažna travišča se priporoča spomladansko uporabo gnojila, ki vsebuje žveplo, v količini 25–35 kg SO₃/ha, tudi na površinah, kjer je bila uporabljena gnojevka.
Žveplo ni pomembno le za količino pridelane trave, temveč tudi za njeno sestavo. Je sestavni del aminokislin cisteina in metionina, ki sodelujeta pri tvorbi rastlinskih beljakovin. Če ga rastlini primanjkuje, lahko to omeji tvorbo beljakovin tudi ob zadostni oskrbi z dušikom. Raziskave na travinju kažejo, da lahko ustrezna oskrba z žveplom poveča pridelek suhe snovi za 35 % in izboljša kakovost trave s povečanjem vsebnosti beljakovin in sladkorjev v silaži za 25–30 %. Ob tem pa so bile zmanjšanje tudi izgube nitratov na travinju za 82 %.
Za pridelovalca silaže je bistveno predvsem to, da ustrezna prehrana omogoča pridobivanje več kakovostne rastlinske mase, ki predstavlja osnovo za kakovostno krmo.
Ko poznamo potrebe posevka, je naslednji korak izbira ustreznega vira hranil. Pri tem ni pomembna le vsebnost posameznega hranila, temveč tudi njegova oblika in način sproščanja. Polysulphate je naravno mineralno gnojilo, pridobljeno iz minerala polihalita. V eni granuli združuje štiri hranila: žveplo (48 %), kalij (14 %), magnezij (6 %) in kalcij (17 %), vsa v sulfatni obliki. Hranila se po nanosu sproščajo postopoma, kar omogoča njihovo daljšo razpoložljivost za rastline. Gnojilo je dovoljeno tudi v ekološki pridelavi.
Odmerek Polysulphata za doseg ustrezne količine žvepla na travinju je 80–100 kg/ha.
Za travinje je takšna kombinacija zanimiva predvsem zato, ker z enim gnojilom vnesemo več hranil, pomembnih za rast posevka. Pri silažnih travah se lahko Polysulphate uporabi na začetku sezone skupaj z dušikom, nato pa se po košnji prehrana prilagodi novemu odvzemu hranil. Na ta način lahko žveplo vključimo v celoten program gnojenja, namesto da nanj pomislimo šele ob pojavu znakov pomanjkanja. Prav tako je tudi smiselna uporaba Polysulphata v jesenskem času, saj spodbuja odpornost trave na zmrzal in bolezni.
PON: 08:00 – 14:00
SRE: 10:00 – 15:00
PET: 10:00 – 15:00
PON – PET: 08:00 – 15:30
.svg)
.svg)
.svg)
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.
