Moj račun
S spravilom pridelka se pridelovalna sezona v sadovnjakih in vinogradih ne konča. Jesen je primeren čas, da ocenimo stanje nasada, preverimo založenost tal in načrtujemo ukrepe za naslednjo rastno sezono. Pri tem je pomembno, da jesenskega gnojenja ne razumemo kot avtomatičnega opravila, ki ga opravimo vsako leto ob istem času. Odločitev mora temeljiti na stanju tal, potrebah rastlin, pridelku, načinu gospodarjenja in vseh virih hranil ter organske snovi, ki so na voljo.
Organska snov vpliva na številne lastnosti tal. Prispeva k stabilnejši strukturi tal, boljšemu zadrževanju vode in hranil ter predstavlja vir energije za talne organizme. Njena razgradnja je hkrati del naravnega kroženja hranil, saj se pri tem sproščajo snovi, ki jih lahko uporabljajo rastline.
Njena vsebnost se med slovenskimi kmetijskimi tlemi razlikuje. Po podatkih za obdobje 2015–2023 je bila mediana vsebnosti organske snovi 3,8 % v sadovnjakih in 2,7 % v vinogradih. Na vsebnost vplivajo raba tal, način gospodarjenja, podnebne razmere in količina organske snovi, ki se vrača v tla. Pri tem visoka vsebnost organske snovi sama po sebi ni edino merilo dobrega gospodarjenja.
Pomembno je predvsem ravnovesje med njenim vnosom in razgradnjo ter prilagajanje ukrepov dejanskemu stanju tal.
Jesensko založno gnojenje je lahko del načrtovanja oskrbe tal, vendar ni primerno v vseh razmerah. Pred odločitvijo je treba upoštevati rezultate analize tal, stanje nasada, pričakovane potrebe rastlin in sestavo gnojila.
Pri trajnih nasadih je še posebej pomembno, da razmišljamo dolgoročno. Gnojila ne izbiramo samo glede na to, koliko organske snovi želimo vnesti v tla, temveč tudi glede na hranila, ki jih z njim dodajamo.
Če je na primer nasad že dobro založen s fosforjem in kalijem, povečanje odmerka organskega gnojila samo zato, da bi v tla dodali več organske snovi, ni nujno smiselno. Z enim ukrepom lahko sicer povečamo vnos organske snovi, hkrati pa po nepotrebnem povečamo tudi vnos posameznih hranil.
Po obiranju je pravi čas, da sadjar oceni stanje nasada in na podlagi podatkov načrtuje gnojenje za naslednjo sezono. Pri tem ni dovolj pogledati samo količine pridelka. Pomembni so tudi rast poganjkov, stanje listja, morebitni znaki pomanjkanja hranil ter založenost tal.
Preden se odločimo za vnos gnojila, preverimo rezultate analize tal in jih primerjamo z dejanskim stanjem nasada. Analizo tal je v sadjarstvu treba opraviti najmanj vsakih pet let. Pri oceni potreb po dušiku si pomagamo z opazovanjem dolžine poganjkov in barve listja, s foliarno analizo ali z analizo mineralnega dušika v tleh (Nmin). Aktualna tehnološka navodila za integrirano pridelavo sadja in oljk določanje potreb po dušiku vežejo na te načine ocenjevanja.
Če je bila rast bujna, so poganjki dolgi in listje izrazito temno zeleno, dodatnega vnosa dušika ne povečujemo brez utemeljenega razloga. Nasprotno lahko slabša rast ali nizka vrednost Nmin opozorita na potrebo po dodatni oskrbi.
Pri uporabi organskih gnojil je pomembno, da poleg količine organske snovi upoštevamo tudi hranila, ki jih z gnojilom dodajamo. Pred odločitvijo zato naredimo preprost izračun: koliko organske snovi želimo oziroma lahko vračamo v tla, koliko dušika, fosforja in kalija vsebuje izbrano gnojilo ter koliko teh hranil nasad dejansko potrebuje. Upoštevamo tudi hranila, ki so bila v tla vnesena v preteklih letih.
Če je cilj predvsem izboljšati stanje tal in povečati vnos huminskih snovi, uporabimo Naturcomplet-G, ki vsebuje aktivirane huminske in fulvo kisline ter organsko snov. Primeren je tudi za trajne nasade, med drugim sadno drevje in jagodičje. Njegova prednost je, da z njim ne vnašamo večjih količin dušika in fosforja, zato je zanimiva izbira tam, kjer želimo izboljšati lastnosti tal, ne želimo pa dodatno obremenjevati tal z večjimi količinami posameznih hranil. Splošni odmerek je 100–400 kg/ha na leto.
Če želimo poleg izboljšanja tal v tla vrniti tudi večjo količino organske snovi in hranil, uporabimo organsko gnojilo, kot je Aktivni kompost – Hlevski gnoj Extra, ki je na osnovi fermentiranega hlevskega gnoja. Pri uporabi je pomembno imeti v mislih, da nadomešča preperel hlevski gnoj v razmerju 1:10 (1 tona nadomesti 10 ton hlevskega gnoja).
Pri integrirani pridelavi sadja letni vnos dušika ne sme preseči 105 kg N/ha za sadna drevesa in 55 kg N/ha za jagodičevje. Pri tem največji dovoljeni letni vnos ni priporočena količina, temveč zgornja meja. Dejanski odmerek je treba določiti glede na stanje nasada in rezultate analiz. Če analiza in stanje nasada pokažeta potrebo po dodatnem dušiku, izberemo vir dušika glede na potrebe rastlin, čas uporabe in celotno gnojilno bilanco. Pri tem je treba upoštevati tudi dušik, ki ga v tla vnesemo z organskimi gnojili, ostanki rastlin in drugimi viri, da preprečimo preobilno gnojenje
Včasih analiza ne pokaže potrebe po dodatnem organskem gnojenju, temveč po posameznem hranilu. Takrat je bolj smiselno izbrati gnojilo, ki je prilagojeno ugotovljeni potrebi, namesto da bi z organskim gnojilom vnesli tudi hranila, ki jih je v tleh že dovolj.
Če analiza na primer pokaže potrebo po sekundarnih hranili, uporabimo ekološko gnojilo Polysulphate (0-0-14), ki je narejeno iz naravnega minerala polihalita. Gnojilo vsebuje kalij, kalcij, magnezij in žveplo ter omogoča ciljno oskrbo s temi hranili brez dodajanja dušika.
V vinogradu je jesensko gospodarjenje s tlemi tesno povezano z njihovo pokritostjo. Po trgatvi je čas, da ocenimo stanje medvrstnega prostora, preverimo ozelenitev in po potrebi načrtujemo obnovo ali setev rastlin, ki bodo tla varovale čez zimo. Pri integrirani pridelavi grozdja je v rodnih vinogradih ozelenitev tal obvezna. Jesenska pokritost ni samo ukrep za izboljšanje tal, temveč tudi pomemben del varovanja vinograda pred erozijo in izpiranjem hranil.
V času vegetacijskega mirovanja mora biti medvrstni prostor pokrit, od 1. novembra do fenološke faze B–C tako obdelava tal ni dovoljena. V primeru deževnega vremena se po trgatvi po 1. novembru dovoljuje globoko podrahljavanje tal oziroma »ripanje«.
Najprej ocenimo, ali je obstoječa ozelenitev dovolj gosta in enakomerno razvita. Na mestih, kjer je ruša redka ali poškodovana, je smiselno načrtovati obnovo. Če sejemo rastline za zeleni podor, izbiro prilagodimo razmeram v vinogradu, predvsem tipu tal, nagibu, razpoložljivosti vode in bujnosti trt.
Pomembno je tudi, kako bomo z rastlinsko maso ravnali spomladi. Pokošena trava, rastline za podor in druga organska masa lahko ostanejo na površini oziroma se vključijo v tla, s čimer vračamo del organske snovi in hranil. Pri tem moramo upoštevati, da rastlinska masa med razgradnjo vpliva tudi na razpoložljivost dušika.
Pred jesenskim gnojenjem preverimo analizo tal in gnojilni načrt ter ocenimo bujnost trt, pridelek in stanje medvrstne ozelenitve. Aktualne zahteve za integrirano pridelavo grozdja določajo, da se gnojenje izvaja na podlagi analize tal in gnojilnega načrta, skupni letni vnos dušika iz mineralnih in živinskih gnojil pa ne sme preseči 60 kg/ha. Analizo tal je pri vinogradništvu treba opraviti najmanj vsakih pet let.
Tudi pri vinogradništvu se ravnamo po enaki logiki kot pri sadjarstvu: če je vinograd že dobro založen s fosforjem in kalijem, ni smiselno povečevati odmerka organskega gnojila samo zato, da bi v tla dodali več organske snovi. Enako kot pri sadjarstvu velja, da vrnemo organsko snov in hranila z Aktivnim kompostom – Hlevski gnoj Extra. Če pa želimo predvsem izboljšati stanje tal brez vnosa posameznih hranil pa se odločimo za Naturcomplet-G. Naturcomplet-G lahko kombiniramo tako z organskimi kot tudi z mineralnimi gnojili.
Posebej je treba upoštevati bujnost trt. Če so trte že zelo bujne, dodatni dušik ni nujno koristen. Prekomerna oskrba z dušikom lahko spodbuja nadaljnjo bujno rast in poveča potrebo po uravnavanju rasti.
Če analiza tal in stanje trt pokažeta dejansko potrebo po dušiku, izberemo tudi organski vir dušika, kot je organska hranilna raztopina OrganoQuick, ki vsebuje dušik ter kalij in je namenjena talnemu gnojenju. Količino je treba vključiti v skupno letno bilanco dušika in jo prilagoditi dejanskim potrebam trt. Ob potrebah sekundarnih hranil pa se lahko odločimo za organsko gnojilo Polysulphate (0-0-14).
Po obiranju oziroma trgatvi je zato smiselno narediti sistematičen pregled.
Pri trajnih nasadih je najpomembnejše dolgoročno načrtovanje. Jesensko gnojenje ni cilj samo po sebi. Cilj je ohranjati rodovitna tla in zagotoviti rastlinam hranila takrat, ko jih dejansko potrebujejo. Najprej ugotovimo, kaj tla in nasad potrebujejo in nato izberemo vir in odmerek.
Jesenski čas je za takšen pregled posebej primeren: pridelek je pospravljen, pred nami pa je dovolj časa, da ukrepe za naslednjo sezono načrtujemo premišljeno.
PON: 08:00 – 14:00
SRE: 10:00 – 15:00
PET: 10:00 – 15:00
PON – PET: 08:00 – 15:30
.svg)
.svg)
.svg)
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.
