Škodljive gosenice na kapusnicah

Vroča poletja so pogosto idealna za razvoj škodljivih gosenic na kapusnicah. Ti škodljivci sodijo med najpogostejše škodljivce kapusnic v Sloveniji. Njihovo objedanje listov zmanjšuje fotosintetsko površino rastlin, pri nekaterih vrstah pa lahko poškodbe segajo tudi v razvijajoče se glave zelja, cvetače in brokolija, kar neposredno vpliva na pridelek in njegovo tržno vrednost. Čeprav vrtičkarji pogosto pripišejo vse gosenice kapusovem belinu, se na kapusnicah pojavlja več vrst metuljev iz različnih družin, ki se razlikujejo  po biologiji, načinu prehranjevanja in času pojavljanja.

Štiri najpogostejše gosenice s katerimi se spopadamo v Sloveniji so kapusov belin in repin belin, kapusov molj ter kapusova sovka. Prepoznavanje med vrstami je ključno za spremljanje populacij in pravočasno ukrepanje. V nadaljevanju so predstavljene posamezne vrste, njihove značilnosti ter možnost obvladovanja populacij.

Kapusov belin (Pieris brassicae) in repni belin (Pieris rapae)

Odrasli metulji kapusovega in repnega belina so bele barve z značilnimi črnimi lisami na krilih in jih lahko na posevkih opazimo že konec aprila oziroma v začetki maja. Ker so dobri letalci, se s pomočjo vetra lahko razširjajo tudi na večje razdalje.

Samice kapusovega belina odlagajo rumena, približno 1 mm velika stožčasta jajčeca v skupinah na spodnjo stran listov, kasneje pa se razširijo po rastlini. Odrasle gosenice so rumenkasto zelene s črnimi pegami in rdečimi dlačicami ter zrastejo do približno 5 cm.

Gosenice kapusovega in repnega belina povzročajo značilne poškodbe z objedanjem listov.

Sprva se pojavijo manjše luknje, ob močnejšem napadu pa lahko pojedo skoraj celo listno ploskev, tako da ostanejo le še debelejše listne žile in peclji. Največ škode običajno povzročijo na manjših posevkih ter ob robovih večjih njiv. Škodljivec razvije dve do tri generacije na leto. Prezimijo v stadiju bube, pritrjene na drevesa, ograje, zidove in podobno. Največjo nevarnost za pridelavo predstavljajo gosenice druge generacije , ki se najpogosteje pojavljajo julija in avgusta. Njihov razvoj pospešujejo toplo in sončno vreme, prve gosenice pa lahko pričakujemo približno 10 do 14 dni po intenzivnejšem preletu metuljev in odlaganju jajčec.

Kapusov molj (Plutella xylostella)

Kapusov molj največ škode povzroča na zelju, napada pa tudi druge predstavnike iz družine križnic. Njegov razvoj najbolj pospešujejo topla in suha poletja, zato se lahko v posameznih letih pojavi v zelo velikem številu. Odrasli metulji so majhni in najbolj dejavni v mraku. Na zloženih temno sivih krilih je opazna značilna svetlejša valovita proga, po kateri jih lahko prepoznamo. Samice odlagajo drobna rumenkasta jajčeca predvsem na spodnjo stran listov, posamezno ali v manjših skupinah. Iz njih se izležejo gosenice, ki so v začetku razvoja rumenkasto sive s temnejšo glavo, pozneje pa postanejo zelene in zrastejo do približno 1 cm. Zanje značilno je, da se ob motnji hitro spustijo z rastline po svileni nitki.

Z nadaljnjim razvojem začnejo izjedati nepravilne luknje, pri močnejšem napadu pa lahko poškodujejo tudi glave zelja oziroma obžirajo rože cvetače ali brokolija. Zaradi prekrivanja generacij se lahko poškodbe pojavljajo skozi celotno rastno sezono. Kapusov molj običajno razvije tri do pet generacij letno. Zabubi se v tankem belkastem kokonu na rastlinah, kjer lahko tudi prezimi. Za uspešno obvladovanje je pomembo redno spremljanje posevkov in zgodnje ukrepanje, saj so mlade gosenice najbolj občutljive, preden se zavrtajo v liste ali glave.

Kapusova sovka (Mamestra brassicae)

Mlade gosenice so sprva sivkasto zelene s temnejšo glavo, z rastjo pa se njihova barva spreminja od zelene do rjave ali skoraj črne. Odrasle gosenice dosežejo dolžino do 5 cm in imajo pogosto značilno svetlejšo vzdolžno črto. Ob nevarnosti se zvijejo v značilen klobčič, kar je ena od prepoznavnih lastnosti te vrste. Kapusova sovka ima običajno dve generaciji letno.

Vir: IVR

Gosenice prve generacije se najpogosteje pojavljajo junija in julija ter povzročajo poškodbe z objedanjem listov. Na njih nastajajo manjše ali večje luknje, ob močnem napadu pa lahko ostanejo le listne reže in peclji. 

Še večjo škodo povzroča druga generacija, ki se pojavlja od avgusta dalje. Takrat se gosenice pogosto zavrtajo v glave zelja in drugih glavnatih kapusnic, kjer jih je težje opaziti in zatirati. Ko gosenice zaključijo razvoj, se zabubijo v tleh, kjer bube prezimijo.

Skupna lastnost

Za vse škodljive gosenice na kapusnicah velja, da poleg neposrednega objedanja rastlin povzročajo dodatno škodo tudi z onesnaževanjem pridelka z iztrebki, kar zmanjšuje njegovo kakovost in tržno vrednost.

Kako preventivno zaščititi rastline?

Pri kapusovem molju pomaga dovolj zgodnja setev kapusnic ter globoko zaoravanje rastlinskih ostankov. Kapusove sovke imajo rade vlago, zato je redno odstranjevanje plevela nujno. Ker se slednje zabubijo v tleh in tam prezimijo je priporočljiva še predhodna obdelava tal in okopavanje. Ustrezno uničevanje ostankov kapusnic pripomore k preprečitvi prezimitve škodljivcev, prav tako odstranjevanje plevelnih gostiteljskih rastlin (križnice).

Kaj narediti če preventiva ne zadostuje?

Preventivni ukrepi pomembno zmanjšajo možnost pojava gosenic, vendar ob močnejšem napadu sami pogosto ne zadoščajo za preprečitev gospodarske škode. V takšnih primerih je treba poseči po ustreznem fitofarmacevtskem sredstvu. Pri pridelavi kapusnic imajo zaradi selektivnega delovanja in ugodnega okolja pomembno mesto mikrobiološki insekticidi na osnovi bakterije Bacillus thuringensis. Ti pripravki predstavljajo učinkovito rešitev predvsem za zatiranje mladih gosenic.

Za doseganje največje učinkovitosti je pomembno, da se škropljenje izvede ob začetku izleganja jajčec oziroma ko so gosenice še v zgodnjih razvojnih stopnjah.

Kako deluje bakterija Bacillus thuringensis?

Bacillus thuringensis je entomopatogena bakterija oziroma organizem, ki je sposoben povzročiti bolezen pri določenih vrstah žuželk. Bakterije te vrste so naravno prisotne v tleh, kjer večino življenjskega cikla preživijo v obliki spor. Med sporulacijo tvorijo značilne kristalne beljakovine (Cyt toksine), ki so odgovorne za njihovo insekticidno delovanje.

Bacillus thuringensis v pripravku Agree WG

Posebnost pripravka Agree WG je uporaba različice bakterije Bacillus thuringensis var. Aizawai, ki je posebej učinkovita proti gosenicam metuljev (Lepidoptera). Za učinkovito zatiranje je ključnega pomena pravočasen nanos sredstva, saj so na delovanje bakterije najbolj občutljive mlade ličinke v prvi in drugi razvojni stopnji.

Čeprav gosenice po zaužitju pripravka pogosto ostanejo žive še nekaj časa, zaradi takojšnje prekinitve prehranjevanja prenehajo povzročati gospodarsko škodo.

Delovanje pripravka Agree WG je izrazito selektivno, saj toksini učinkujejo le na ciljne organizme z ustreznimi receptorji v prebavilu. Zaradi tega pripravek ne predstavlja pomembnega tveganja za opraševalce, večino koristnih organizmov, vretenčarje ali ljudi, zato je primeren za integrirano in ekološko varstvo rastlin. Ker gre za mikrobiološki insekticid naravnega izvora, po pravilni uporabi tudi ne pušča problematičnih ostankov v pridelkih in okolju.

Kako dosežemo boljšo učinkovitost?

Učinkovitost pripravka Agree WG je v veliki meri odvisna od kakovostne škropilne brozge. Priporočljiva je uporaba sredstva IMPROVE, ki znižuje pH vode in zmanjšuje njeno trdoto. Rahlo kisla voda prispeva k večji stabilnosti beljakovinskih toksinov bakterije Bacillus thuringensis. Tako se zmanjša možnost razgradnje aktivne snovi pred nanosom in zagotovi enakomernejša pokritost rastlin, kar je ključnega pomena za učinkovito delovanje pripravka, saj morajo gosenice aktivno snov zaužiti med prehranjevanjem.