Rez sadnega drevja

Rez sadnega drevja je potrebna vsako leto, ne le zaradi obilnejšega pridelka, vendar tudi zaradi vsakoletne prirasti in rodnosti drevesa. Rez izvajamo v času mirovanja drevesa, v lepem in suhem vremenu. Za večino sadnih dreves velja, da glavno rez izvajamo v zimskem času, ko so drevesa v mirovanju.

Pri vseh sadnih vrstah velja, da izrezujemo poškodovane veje in bohotivke (pokončno rastoči poganjki) ter porežemo poganjke, ki izraščajo iz tal. Krošnja drevesa mora biti čim bolj zračna, tako da izrezujte veje, ki rastejo v notranjost. Veje izrezujte tako, da ne puščate čepov (veje izrežite čim bolj ob deblu). Rez na čep je priporočljiva takrat, kadar želimo na tistem mestu pomladiti rast. Za večjo rodnost in bolj osvetljeno drevo puščamo en provodnik (centralna os) iz katerega izraščajo ogrodne oziroma rodne veje. Režite debelejše veje, saj so te večji porabniki energije.

Krošnja naj bo spodaj širša, zgoraj pa ožja.

Na koncu, vse večje rane na drevju premažite s cepilno smolo, da jih zaščitite pred vdorom patogenih gliv.

Predno se lotite rezi sadnega drevja, je nujno poznati za katero sadno vrsto gre.

Rodni les:

Rodni les pri pečkarjih (jablana, hruška) je na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvoletnega lesa. Rodni brsti so na koncu poganjkov. Plodove lahko pričakujemo na brstičih (do 5 cm dolg poganjek), brstikah (do 10 cm dolg poganjek), rodnih šibah (daljši poganjek) in tudi na zveriženem rodnem lesu.

Koščičarji (češnja, breskev, sliva) naredijo rodne brste ob straneh enoletnih vej. Rodni les pri koščičarjih je na brstikah, rodnih šibah (40 cm dolg poganjek), majskih kiticah (3 cm kratek poganjek, okrog katerih se razvijejo cvetni brsti). Pri starejših češnjah lahko pričakujemo najdebelejše plodove na majskih kiticah.

Da se izognete grdim rezom in cefranju vej, uporabite ostro in kvalitetno orodje: Škarje Lowe 10 zakrivljen ročaj, Teleskopske škarje 100 cm in žago Stocker Zyklon.