Orehova muha je v Sloveniji najpomembnejši škodljivec navadnega oreha (Juglans regia). Škoda in nalet škodljivca je odvisna od posameznega leta, vendar je izvajanje preventivnih ukrepov in zatiranje v nasadih oreha že nuja. Enako velja tudi za posamezna drevesa na dvoriščih in vrtovih. Največja težava je, da škodo prepoznamo šele po tem ko je prepozno, pridelek pa je prizadet tako po količini kot tudi po kakovosti. Pravočasna namestitev feromonskih vab v kombinaciji s preventivnimi ukrepi pomembno zmanjša populacijo orehove muhe ter prispeva k bolj zdravemu in kakovostnemu pridelku.
Orehova muha je sadna muha v velikosti navadne hišne muhe, z rumeno pego tik pod mestom, kjer so pritrjena krila. Njeno telo je rjave barve, oči so prelivajoče zelenkaste. Velikokrat jo zamenjamo s češnjevo muho, ki ima na krilih dodatno peto črto, medtem ko ima orehova štiri. Zadnji dve črti se pri orehovi muhi na konici kril stikata v obliki trikotnega pasa.
Foto: IVR – Orehova muha
Orehova muha ima eno generacijo na leto. Prezimijo kot bube v tleh (5–20 cm globoko). Prve muhe izletijo iz zemlje sredi julija, izletanje pa traja vse do oktobra. Ob izjemno vročih ali deževnih začetkih poletja, se lahko začetek izleganja prestavi do konca julija. Muhe, ki izletijo zgodaj v sezoni lahko povzročijo večjo škodo, kot tiste, ki se pojavijo kasneje. En teden po izletu se muhe začno pariti in po enem tednu začno odlagati jajčeca v zelene orehe tik pod povrhnjico zelene lupine. Na en plod muha izleže približno 15 jajčec v skupinah.
Po približno 5 dneh se izležejo breznoge in brezglave ličinke, ki jim pravimo žerke. Te so umazano belkaste barve, velike do 1 cm. V plodu vrtajo rove v mesu zelene lupine, ki začne razpadati in spremeni barvo iz zelene v črno. V tem procesu se sproščajo tanini, ki lahko pridejo tudi do jedca. Na ta način postanejo jedrca grenka, temna in deloma zakrnela v razvoju. Pogosto pride tudi do okužbe z glivami. Takšni plodovi predčasno odpadejo ali pa ostanejo na drevesu še čez jesen in zimo. Po 30 do 40 dneh odrasle žerke zapustijo plod in se zabubijo v tleh do naslednjega poletja.
Foto: IVR – Orehova muha
Orehovo muho lahko občutno zmanjšamo s preventivnim ukrepom – prekrivanjem tal. Pod drevesa položimo ponjave, ki morajo pokriti vsaj tolikšno površino kot je široka krošnja. Za ponjavo lahko uporabimo kar kopreno, ki prepušča dež. Na ta način se prepreči izlet odraslih osebkov oziroma muh iz tal in nadaljnje odlaganje jajčec v zeleno lupino. Ponjavo je potrebno položiti v začetku julija oziroma najkasneje do sredine julija in naj ostane do konca septembra. Ponjava mora biti čvrsti pritrjena, da se ne dvigne ali pa da jo ne odnese.
Pomembno je tudi redno pobiranje okuženih orehov. Plodove je treba uničiti, saj s tem preprečimo, da bi se ličinke zabubile v tleh in naslednje leto ponovno povzročale škodo. Koristna je tudi plitka obdelava tal jeseni in spomladi.
Ker pa lahko oplojene samice priletijo tudi od drugod je še vseeno potrebno izvajati druge ukrepe. Tukaj pride v poštev Feromonska vaba za nadzor orehove muhe Trece.
Temelj varstva orehov pred orehovo muho so feromonske vabe. Feromonska vaba za nadzor orehove muhe Trece vsebuje past, ki je rumena lepljiva plošča (PHEROCON® WHF & CFF Trap), privabilo oziroma feromonski atraktant (PHEROCON® WHF & CFF Peelable Supercharger Lure) in upogljivo vezico za pritrditev vabe.
Vabe obesimo na drevesa v prvi polovici julija. Glede na naše potrebe uporabimo zadostno število feromonskih vab. Če želimo le spremljati populacijo orehove muhe uporabimo za površine manjše od 12 ha minimalno 3 feromonske vabe, ki jih razporedimo po nasadu v obliki mreže oz. v žarišča pojava orehove muhe. Na območjih z visoko stopnjo pojavnosti škodljivca v preteklosti priporočamo uporabo dodatnih feromonskih vab.
V primeru zmanjševanja populacije na posameznih drevesih uporabimo najmanj dve vabi na enem drevesu. Razporedimo ju visoko v krošnjo in pa nižje na senčno stran drevesa v območje gostega listja. Pred namestitvijo v tem delu odstranimo liste. Past preverjamo dvakrat do trikrat na teden in jih zamenjamo po tem, ko se lepilna površina onesnaži s prahom in ostanki žuželk. Feromonsko privabilo je potrebno po 6–8 tednih zamenjati.
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.