MARMORIRANA SMRDLJIVKA – prepoznajmo in ukrepajmo

Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys) je invazivna vrsta stenice, ki v zadnjih letih povzroča vse več težav v sadjarstvu, vrtnarstvu in poljedelstvu. Izvira iz vzhodne Azije, danes pa je razširjena po večjem delu Evrope. Vse pogostejša je tudi v Sloveniji, kjer jo beležimo od leta 2017. Zaradi velike prilagodljivosti, širokega nabora gostiteljskih rastlin in hitrega razmnoževanja velja za enega pomembnejših škodljivcev sodobne pridelave.

Kako prepoznamo marmorirano smrdljivko?

Odrasli osebki merijo od 12 do 17 mm in imajo značilno sivo-rjavo obarvanost z marmoriranim vzorcem. Na tipalkah so dobro vidni svetlejši pasovi, značilni pa so tudi izmenično svetli in temni robovi zadka. Ob nevarnosti izločajo neprijeten vonj, zaradi katerega so dobile ime »smrdljivke«.

Marmorirano smrdljivko lahko zamenjamo z nekaterimi drugimi vrstami stenic, kot so siva smrdljivka (Rhaphigaster nebulosa), zelena smrdljivka (Palomena prasina), ščitasta stenica (Pentatoma rufipes) in stenice iz rodu Lygus. Od njih se razlikuje predvsem po izrazitih belih pasovih na tipalkah, svetlo-temnem vzorcu ob robu zadka ter značilni marmorirani obarvanosti telesa.

Vir: Kmetijski zavod

Katere rastline napada?

Marmorirana smrdljivka je izrazit polifag. To pomeni, da se prehranjuje z velikim številom različnih rastlinskih vrst in ni vezana le na eno samo gostiteljsko rastlino. Tako je zabeleženo, da se prehranjuje z več kot 300 rastlinskimi vrstami, med katerimi so številne kmetijsko pomembne rastline. Med najpomembnejše gostitelje sodijo jablana, hruška, breskev, sliva, češnja, leska, kaki, vinska trta, oljka, soja in koruza. Veliko škodo povzroča tudi na vrtninah, predvsem na paradižniku, papriki, kumarah, jajčevcu, fižolu in drugih plodovkah. Ker med sezono pogosto menjuje gostiteljske rastline, jo lahko najdemo praktično na vseh kmetijskih površinah.

Kakšne poškodbe povzroča?

Škodo povzročajo tako odrasli osebki kot nimfe. S sesalnim rilčkom prebadajo rastlinsko tkivo in sesajo rastlinske sokove, pri tem pa v rastlino vnašajo prebavne encime, ki povzročajo propadanje celic.

Na mestu vboda nastanejo nekrotične pege in plutasta tkiva, plodovi pa postanejo deformirani, grbasti ter neenakomerno dozorevajo. Pri mladih plodovih lahko pride do zastoja v rasti ali prezgodnjega odpadanja. Pri zrelih plodovih pa se močno zmanjša tržna vrednost in njihova skladiščna obstojnost. Posebej problematična je prisotnost marmorirane smrdljivke v sadovnjakih tik pred obiranjem, ko lahko v kratkem času povzroči veliko gospodarsko škodo.

Poleg neposrednih poškodb na rastlinah je marmorirana smrdljivka tudi prenašalka fitoplazem, kar lahko dodatno vpliva na zdravstveno stanje rastlin. V urbanem okolju pa jeseni pogosto množično vdira v gospodarske in stanovanjske objekte, kjer išče primerna prezimovališča, s čimer povzroča nevšečnosti prebivalcem.

Spremljanje populacije je ključnega pomena

Ker je marmorirana smrdljivka zelo mobilna in lahko preleti večje razdalje, je za uspešno varstvo pomembno redno spremljanje njene prisotnosti.

Za monitoring in zgodnje odkrivanje pojava se uporabljajo feromonske pasti. Zelo učinkovita rešitev je Feromonska vaba za nadzor marmorirane smrdljivke. Vsebuje lepljivo ploščo PHEROCON® BMSB STKY™ in feromonsko vabo PHEROCON BMSB DUAL™.

Vabe se nameščajo na rob nasada.

Za spremljanje številčnosti škodljivca se običajno namestita 2 vabi na hektar. Če želimo škodljivca ciljano privabljati na določena mesta in nato izvesti točkovno zatiranje, lahko gostoto vab povečamo. V praksi se najpogosteje namesti 1–2 vabi na robu nasada, okoli katerih se stenice zatira z dovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi. Vaba zadostuje za 12 tedenski nadzor škodljivca.

Halys Top past – za masovni ulov

Za spremljanje in zmanjševanje številčnosti marmorirane smrdljivke se vse pogosteje uporablja tako imenovana Halys Top past. Gre za sistem, ki združuje feromonsko privabljanje in mehanski ulov škodljivca.

Past je sestavljena iz večje posode (kad, sod ali vodne cisterne), v katerega nalijemo približno 2 % raztopino vode in tekočega mila. Nad zbiralnik namestimo ploščo, črno folijo ali drugo primerno podlago, na katero ustvarimo lepljivo površino. Za ta namen uporabimo COMPO BIO lepilo v spreju proti škodljivcem. Ta po nanosu ustvari dolgotrajen, prozoren in na vremenske vplive odporen lepljiv sloj. Po potrebi lepljivi sloj obnovimo – kadar je preveč ulovljenih žuželk ali nečistoč.

Ključni element pasti je feromon Trécé za marmorirano smrdljivko, ki ga namestimo na past. Feromon privablja samce, samice in nimfe marmorirane smrdljivke. Privabljene stenice se zadržujejo v bližini vira vonja, se ujamejo na lepljivo površino ali padejo v zbiralnik z milnico.

Oglejte pripravo pasti za množični ulov marmorirane smrdljivke:

Vir: Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

Halys Top pasti se pripravijo v zgodnjem spomladanskem času, ko marmorirana smrdljivka začne izletavati iz prezimovališč. To je po navadi, ko povprečne temperature zraka dosežejo 10-15°C. Pasti se nameščajo na rob nasada ali izven območja pridelave, nikoli pa neposredno med gojene rastline. Priporočena razdalja od nasada je najmanj 15–20 m.

Po končanem spomladanskem naletu vabe odstranimo, da preprečimo ulov drugih neciljnih organizmov. Vabo ponovno postavimo v jesenskem času, ko se marmorirana smrdljivka seli v prezimovališča.

Dodatni nekemični ukrepi

Med bolj učinkovite nekemične ukrepe za zmanjševanje škode spada uporaba protiinsektnih mrež, ki škodljivcem fizično preprečijo dostop do nasada ali posevka. Gre za enega najučinkovitejših in okoljsko najbolj sprejemljivih načinov varstva. V sadovnjakih je priporočljivo mreže namestiti kmalu po koncu cvetenja sadnih dreves, v pridelavi vrtnin v zavarovanih prostorih pa jih lahko namestimo na odprtine za zračenje na bočnih straneh rastlinjakov.

Vedno bolj pogosta je tudi uporaba kaolinskih pripravkov, kot je Profilm. Kaolin je pravzaprav fino mleta bela glina, ki po nanosu na rastlinah ustvari belo zaščitno prevleko. Ta škodljivcem otežuje prepoznavanje gostiteljske rastline, hranjenje in odlaganje jajčec. Poleg odvračalnega učinka na marmorirano smrdljivko Profilm pomaga zmanjševati tudi poškodbe zaradi sončnega sevanja in visokih temperatur.

Kdaj poseči po insekticidu?

Kadar je pritisk škodljivca velik in obstaja nevarnost večje gospodarske škode, je potrebno poseči tudi po sredstvih za zatiranje. Pri tem je pomembno, da ukrepamo pravočasno in na podlagi spremljanja populacije.

Med naravnimi rešitvami je na voljo Asset Five. Gre za ekološki insekticid na osnovi naravnega piretrina, ki deluje kontaktno na številne škodljivce – tudi na marmorirano smrdljivko. Ker učinkuje le ob neposrednem stiku s škodljivcem, je ključnega pomena dobra in enakomerna pokritost rastlin. Tretiranje je priporočljivo izvajati v zgodnjih jutranjih ali večernih urah, ko so stenice manj gibljive in je možnost neposrednega stika večja.

Za optimalno delovanje pripravka je priporočljiv pH škropilne brozge med 5 in 6. Po potrebi se lahko škropilna brozga zakisa z dodatkom citronske kisline (pri ekološki pridelavi) ali sredstva Pekacid. Za izboljšanje omočenosti rastlin in boljši stik pripravka s škodljivcem se priporoča tudi dodajanje ustreznih močil, kot je ekološko močilo Wetcit NEO (0,3 % koncentracija).

Le z rednim spremljanjem populacije in pravočasnim izvajanjem ustreznih ukrepov lahko učinkovito omejimo škodo, ki jo povzroča marmorirana smrdljivka.