Jesenska uporaba komposta – Rasti Kompost za rodoviten vrt

Po koncu vrtnarske sezone je pravi čas, da vrtne grede pripravimo na novo rastno obdobje. Eden pomembnih ukrepov za ohranjanje rodovitnosti tal je dodajanje organske snovi. Pri tem je praktična izbira Rasti Kompost.

Kako Rasti Kompost izboljšuje vrtna tla?

Glavne prednosti uporabe Rasti Komposta so:

• Izboljšuje strukturo tal.

Organska snov prispeva k oblikovanju stabilnejših talnih agregatov. Tako v težjih, glinastih tleh lahko izboljša zračnost in obdelovalnost. V peščenih pa pomaga povezovati talne delce ter povečuje sposobnost zadrževanja vode in hranil.

• Pomaga ohranjati vlago in organsko snov v tleh

Organska snov in humus prispevata k boljšemu zadrževanju vode, kar je še posebej koristno v sušnih obdobjih. Ker se organska snov sčasoma razgrajuje, jo je treba po potrebi nadomeščati z dodajanjem komposta ali drugih ustreznih organskih gnojil.

• Podpira življenje v tleh in nastajanje humusa.

zagotavlja vir energije talnim mikroorganizmom in drugim organizmom, ki sodelujejo pri razgradnji organskih ostankov, kroženju hranil in preoblikovanju organske snovi.

• Prispeva rastlinska hranila.

Kompost vsebuje dušik, fosfor, kalij in druga hranila, ki se sproščajo različno hitro, odvisno od njegove sestave in zrelosti. Zato moramo njegovo uporabo prilagoditi potrebam rastlin in založenosti tal s hranili.

• Ne vsebuje semen plevelov, klic bolezni ali škodljivcev.

To je pomembna prednost pri izbiri komposta za vrt, saj želimo tlom dodati organsko snov brez vnosa teh neželenih organizmov.

Zakaj je jesen primeren čas za uporabo komposta?

Po spravilu pridelka lažje ocenimo stanje posameznih gred in načrtujemo njihovo pripravo na naslednjo sezono. Posebno pozornost namenimo površinam, na katerih smo pridelali veliko zelenjave in z vrta odnesli precej rastlinske mase. Jesen je zato primeren čas za dodajanje Rasti Komposta, saj so prazne grede po spravilu pridelka dostopne za obdelavo. Hkrati pa se organska snov lahko postopoma vključi v talno okolje, kjer jo mikroorganizmi in drugi talni organizmi preoblikujejo naprej. Hitrost teh procesov je odvisna predvsem od temperature, vlage in drugih razmer v tleh.

Rasti Kompost lahko uporabljamo tako pri jesenski kot tudi pri spomladanski in poletni pripravi vrtnih tal.

Kako pravilno uporabljamo kompost?

Način uporabe Rasti Komposta prilagodimo namenu. Uporabimo ga lahko za izboljšanje vrtnih tal, v rastlinjakih ter pri novih zasaditvah.

Vdelava v vrtna tla

Za izboljšanje strukture zemlje, rahljanje in povečanje vsebnosti humusa po površini enakomerno razporedimo 2–3 cm debelo plast Rasti Komposta in jo plitvo vdelamo v zgornjo plast tal. Tako ga lahko uporabimo pri jesenski pripravi praznih gred po spravilu pridelka, pa tudi pri spomladanski pripravi vrta.

Kompost nežno vmešamo z vrtnimi vilami, motiko ali drugim primernim orodjem. Globoko prekopavanje ni potrebno, če želimo ohraniti strukturo tal. Pri odmerjanju upoštevamo dosedanje gnojenje in potrebe prihodnjih posevkov.

40-litrska embalaža zadošča za približno 1,6 m².

Uporaba v rastlinjakih in pri novih zasaditvah

V rastlinjakih lahko svež substrat ali kakovostno vrtno zemljo zmešamo z Rasti Kompostom v razmerju 3 : 1 (trije deli zemlje oz. substrata in en del komposta). Druga možnost je, da po površini razporedimo približno 2 cm komposta in ga plitvo vdelamo v zemljo.

Pri novih zasaditvah (dreves, grmovnic in trajnic) izkopano zemljo prav tako zmešamo z Rasti Kompostom v razmerju 3 : 1. Tako izboljšamo sadilno mešanico in ji dodamo organsko snov.

Več informacij o jesenskem sajenju sadnih dreves preberite TUKAJ.

Rasti Kompost ni primeren za rastline, ki potrebujejo kisla rastišča, kot so azaleje, rododendroni in rese. Zanje uporabimo namenski substrat za kisloljubne rastline – Rasti Borovnice.

Premišljena uporaba komposta

Pri uporabi komposta velja, da več ne pomeni nujno bolje. Če ga dodajamo prepogosto ali v prevelikih količinah, se lahko v tleh kopičijo posamezna hranila, zlasti fosfor. To lahko poruši ravnovesje hranil in poveča tveganje za njihove izgube v okolje. Pred gnojenjem zato upoštevamo tri dejavnike:

• stanje tal,
• potrebe posevkov in
• dosedanje gnojenje.

Pri načrtovanju gnojenja nujno upoštevamo kolobar, saj imajo različne vrtnine različne potrebe po hranilih.

Med velike porabnice hranil sodijo krompir, kapusnice (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli) in plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, buče in bučke). Več hranil potrebujejo tudi por in zelena. Manj zahtevne so solatnice (solata, radič, endivija), špinača, blitva in rukola. Korenovke (korenje, peteršilj, pastinak in rdeča pesa) ter čebulnice (čebula, česen in šalotka) ne potrebujejo obilnega gnojenja. Na tleh, revnih z organsko snovjo, jim lahko dodamo manjšo količino Rasti Komposta.

Pomembna je tudi zgodovina gnojenja. Če smo določeno gredo že več let redno oskrbovali s kompostom ali hlevskim gnojem, dodatno gnojenje morda ni potrebno. Pri načrtovanju upoštevamo vse uporabljene vire hranil, ne le zadnjega dodatka.

Cilj je namreč vzdrževati ustrezno vsebnost organske snovi in uravnoteženo preskrbo tal s hranili.

Ker se rastlinski ostanki razlikujejo po sestavi in hranilni vrednosti, se lahko razlikujeta tudi kakovost in vsebnost hranil v končnem kompostu. Če pogoji kompostiranja niso ustrezni, lahko v njem ostanejo tudi neželeni organizmi, med njimi tudi povzročitelji rastlinskih bolezni, plevelna semena ter talni škodljivci – kot so bramorji in strune. Zrel videz komposta sam po sebi še zato ne zagotavlja, da v njem ni neželenih organizmov.

Za zatiranje bramorjev priporočamo naraven način z nematodami. Več o tem TUKAJ.

Za uporabo izberemo dobro razgrajen, zrel kompost, ki je primeren za neposreden nanos na tla. Priporočljivo ga je tudi presejati, saj tako odstranimo večje, še nerazgrajene ostanke. Te vrnemo na kompostni kup, kjer se razgradnja nadaljuje. Presejanje pa ne zagotavlja odsotnosti vseh škodljivcev, zato moramo biti pri uporabi domačega komposta pozorni tudi na morebitno tveganje za njihov prenos na grede.

Več zatiranju talnih škodljivcev – strune in ogrci

Kompost in zastirka za boljšo zaščito tal

Za rodovitnost vrta lahko jeseni poskrbimo tudi z ukrepi, ki dopolnjujejo uporabo komposta. Jeseni lahko na praznih gredah tla prekrijemo z Rasti Organsko zastirko ali posejemo primerne rastline za zeleno gnojenje.

Zastirka pomaga varovati površino tal pred vremenskimi vplivi, rastline za zeleno gnojenje pa prispevajo dodatno rastlinsko maso in lahko izboljšujejo strukturo tal.

Več informacij o zastiranju tal in Zakaj je Rasti® Organska zastirka najboljši prijatelj vrtnarja