Moj račun
Če bi morali izbrati eno preprosto opravilo, s katerim lahko naredimo veliko dobrega za svoj vrt, bi bilo zastiranje tal zagotovo visoko na seznamu. Zastirka ni samo način, kako vrtne gredice naredimo bolj urejene. Je predvsem zaščitna plast, ki pomaga tlom zadrževati vlago, blaži temperaturna nihanja, omejuje rast plevela in ščiti površino tal pred močnim dežjem, vetrom in izsuševanjem. Pri organskih zastirkah pa se zgodba tu ne konča. Ko organski material razpada, postaja del tal. Tako lahko zastirka sčasoma prispeva k večji vsebnosti organske snovi v tleh in spodbuja delovanje mikroorganizmov, ki sodelujejo pri razgradnji organske snovi in kroženju hranil.
Pomislimo na gozd. Tam skoraj nikoli ne vidimo popolnoma golih tal. Na površini so listi, vejice, odmrli rastlinski deli in druga organska snov. Ta naravna plast ščiti tla in se postopoma vrača v tla. Na vrtu lahko podobno vlogo prevzame zastirka.
Njena prva naloga je zaščita tal. Plast zastirke zmanjša neposreden vpliv sonca na površino tal in s tem omejuje izhlapevanje vode. Hkrati blaži temperaturna nihanja – tla se poleti počasneje pregrevajo, v hladnejših obdobjih pa so bolje zaščitena. Ob močnem dežju zastirka pomaga zaščititi površino tal pred neposrednim udarom dežnih kapljic. S tem lahko zmanjšuje spiranje in erozijo ter pomaga vodi, da se počasneje vpija v tla. In potem je tu še ena velika prednost organskih materialov: sčasoma razpadejo. Organska zastirka tako ni samo odeja za tla, ampak lahko postane tudi vir organske snovi.
Ko govorimo o organski zastirki, imamo v mislih različne materiale. Vrtnarji uporabljamo slamo, pokošeno travo, listje, sekance, kompost, rastlinske ostanke, volno in številne druge materiale. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. Sveža zelena zastirka se na primer hitro razgrajuje in lahko rastlinam prinese tudi nekaj hranil. Suhe zastirke, kot je slama, so bolj obstojne in imajo dobre izolacijske lastnosti. Kompostirana organska zastirka pa ima nekoliko drugačno vlogo. Poleg zaščite tal v tla vnaša že razgrajeno organsko snov in je zato zanimiva tudi kot način izboljševanja tal.
Slama je ena najbolj poznanih organskih zastirk. In z razlogom. Njena struktura omogoča dobro zračenje in ima dobre izolacijske lastnosti. Še posebej uporabna je lahko v obdobjih, ko želimo mlade rastline zaščititi pred temperaturnimi nihanji. Toda pri slami moramo upoštevati tudi nekaj posebnosti. Ker je material z veliko vlakninami in razmeroma počasi razpada, mikroorganizmi pri razgradnji potrebujejo dodatni dušik. To pomeni začasno vezavo dušika v območju razgradnje. Tako včasih rastlino ob zastirki nenamerno prikrajšamo za rast potreben dušik.
Druga praktična težava je, da slama lahko postane skrivališče za polže. To sicer ni nujno razlog, da bi se ji odpovedali, pomeni pa, da moramo vedeti, kaj lahko pričakujemo. Pomembna sta tudi kakovost in izvor slame. Pri uporabi rastlinskih materialov je dobro vedeti, od kod prihajajo, ter izbrati čist material brez semen plevelov in drugih nečistoč.
Zato slama ni slaba zastirka. Prav nasprotno – je zelo uporabna. Vendar ni vedno najbolj praktična izbira.
Tu pridemo do kompostne zastirke. Pri dobro pripravljeni organski zastirki je pomembno, da vsebuje stabilno organsko snov, ki se lahko postopoma vključuje v naravni krogotok tal. Raziskave, ki primerjajo različne organske materiale za zastiranje, kažejo, da lahko kompostne zastirke pomembno vplivajo na lastnosti tal. V večletnem poskusu je kompostno zastiranje povečalo vsebnost organskega ogljika v tleh ter izboljšalo nekatere fizikalne lastnosti tal, med drugim zmanjšalo njihovo zbitost in povečalo infiltracijo vode.
To je za vrtnarja pomembno iz zelo preprostega razloga: dobra tla niso samo prostor, kamor posadimo rastlino. So živ sistem. V njih živijo mikroorganizmi, deževniki in drugi organizmi, ki sodelujejo pri razgradnji organske snovi in kroženju hranil. Več organske snovi pomeni tudi več hrane za ta talni ekosistem.
Predstavljajmo si tipičen poletni dan. Sonce pripeka, zemlja je suha, rastline pa potrebujejo vodo. Na goli zemlji sonce in veter neposredno vplivata na površino. Voda zato hitreje izhlapeva. Zastirka deluje kot zaščitna plast med tlemi in zunanjim okoljem. To ne pomeni, da bomo z zastirko čudežno ustvarili vodo. Pomeni pa, da lahko pomagamo vodi, ki jo že imamo v tleh, ostati tam dlje časa. To je še posebej dobrodošlo v vročih poletnih obdobjih. Toda tudi pri tem velja pravilo: zastiramo z občutkom. Če so tla zelo mokra in slabo odcedna, predebela plast zastirke ni dobra rešitev. Pri zastiranju vedno upoštevamo razmere v tleh, vreme in potrebe rastlin.
Eden najbolj očitnih učinkov zastiranja je zmanjšanje rasti plevela. Ko je površina tal pokrita, do semen plevelov pride manj svetlobe. Debelejša plast primerne zastirke zato predstavlja fizično oviro, skozi katero številni enoletni pleveli težje prodrejo. Vendar preden jo položimo, je treba odstraniti že obstoječe plevele. Prav tako moramo paziti, da sami ne uporabimo materiala, ki vsebuje semena plevelov. In tu ima kakovost zastirke veliko vlogo.
Spomladi je bolje počakati, da se tla nekoliko ogrejejo, saj zastirka deluje tudi kot izolator. Če jo položimo prezgodaj, lahko s tem zaviramo ogrevanje tal. Ko so tla dovolj topla in rastline posajene, pa jim lahko zastirka pomaga ohranjati toploto, vlago in omejevati rast plevela.
Poleti zastiramo hladnejša in primerno vlažna tla, najbolje zjutraj. V vročini je debela plast zastirke še posebej koristna, saj pomaga zmanjševati izhlapevanje vode in pregrevanje površine tal.
Jeseni ima zastirka nekoliko drugačno nalogo. Takrat želimo tla predvsem zaščititi pred vremenskimi vplivi, močnim dežjem in izpiranjem ter jim zagotoviti organski material, ki se bo počasi razgrajeval. Jesenska zastirka je tudi vir hrane za deževnike in druge talne organizme. Če jeseni pokrivamo prazne gredice, je pomembno, da je zemlja pred nanosom zastirke primerno vlažna, vendar ne razmočena. Pri zelo mokrih in slabo odcednih tleh z debelino zastirke ne pretiravamo. Zastiranje jeseni je še posebej smiselno tam, kjer želimo čez zimo pustiti tla zaščitena namesto popolnoma gola.
Nasvet za jesen: Jeseni ni treba čakati na prvo zmrzal. Ko so pridelki pospravljeni in so tla še dovolj topla, lahko prazne gredice pripravimo na zimo. Organska zastirka jih bo čez zimo ščitila, spomladi pa jo lahko po potrebi nekoliko prerahljamo ali vdelamo v tla.
Če iščemo organsko zastirko, ki ni samo površinska zaščita, ampak pomaga tudi pri izboljševanju tal, je pomembno pogledati njeno sestavo. Rasti® Organska zastirka je izdelana iz lesnih vlaken, izbranega komposta iz zelenega odreza in humusa iz lubja. Njena posebnost je kombinacija materialov, ki omogoča, da zastirka opravlja več nalog hkrati. Uporabimo jo lahko na zelenjavnem in okrasnem vrtu, pri zasaditvah grmovnic, trajnic, vrtnic in pritlikavih dreves, pa tudi na nagnjenih površinah. Ker se vlakna med seboj prepletajo, zastirka ostane stabilnejša na površini in je zato primerna tudi za brežine in druga nagnjena območja.
Rasti® Organska zastirka je brez šote. To je pomembna lastnost za vse, ki želijo pri vrtnarjenju zmanjševati uporabo šotnih materialov. Poleg tega ne vsebuje taninskih kislin, zato je primerna tudi za občutljivejše zasaditve, kot so pritlikava drevesa, grmovnice, trajnice in vrtnice. Njena sestava vsebuje približno 85 % organske snovi, pH-vrednost pa je okoli 6,0. Zastirka vsebuje tudi hranila: dušik, fosfor, kalij, magnezij in žveplo.
To je ena od zanimivih razlik v primerjavi s klasičnimi lesnimi ali zelo vlaknatimi zastirkami. Rasti® Organska zastirka vsebuje lesna vlakna, ki so stabilizirana z dušikom, poleg tega pa vsebuje kompost in humus iz lubja. Zato je njena sestava pripravljena tako, da pri pravilni uporabi ne povzroča težav z vezavo dušika in zastojev v rasti rastlin. To je pomembna prednost, če želimo z zastirko hkrati zaščititi tla in skrbeti za njihovo kakovost.
Za preprečevanje zapleveljenosti in izsuševanja tal najprej odstranimo plevel. Nato površino prekrijemo s približno 5–6 cm debelo plastjo Rasti® Organske zastirke. Tako ustvarimo zaščitno plast, ki omejuje dostop svetlobe do tal in s tem zavira rast plevela ter zmanjšuje izsuševanje površine. Če želimo izboljšati kakovost tal, zastirko tudi plitvo vdelamo v tla. Površino nato ponovno zastremo. Na ta način organsko snov ne uporabljamo samo kot površinsko zaščito, ampak jo vključujemo tudi v tla.
Rasti® Organska zastirka ima še eno zanimivo uporabo. Uporabimo jo lahko tudi kot brezšotni substrat za lončnice. To pomeni, da ni namenjena samo gredicam in okrasnim zasaditvam, ampak ima svoje mesto tudi pri gojenju rastlin v posodah.
Morda je največja prednost zastirke prav v tem, da dela več stvari hkrati.
In prav tu se pokaže razlika med preprostim prekrivanjem tal in premišljenim izboljševanjem tal.
Vir: Rossi G., Beni C. in Neri U. 2024. Organic mulching: A sustainable technique to improve soil quality. Sustainability, 16, 23: 10261. https://doi.org/10.3390/su162310261
PON: 08:00 – 14:00
SRE: 10:00 – 15:00
PET: 10:00 – 15:00
PON – PET: 08:00 – 15:30
.svg)
.svg)
.svg)
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.
