Na vrtu vse naredimo prav, rastline zalivamo, dognojujemo in skrbimo zanje, pa kljub temu začnejo nekatere nenadoma slabeti, veneti ali propadati. Tudi trata lahko na posameznih mestih izgubi lepo zeleno barvo in se začne sušiti. Včasih se razlog za težave ne skriva nad površjem, temveč v tleh, med koreninami.
Med pomembnejšimi talnimi škodljivci so strune in ogrci (bele, mesnate ličinke hroščev). Večji del življenja preživijo v tleh, kjer jih pogosto sploh ne opazimo. Ko postanejo poškodbe nad tlemi vidne, so lahko korenine rastlin že precej prizadete. Zato je pomembno, da znamo prepoznati prve znake in ob sumu preverimo tudi tla.
Strune so ličinke hroščev pokalic, med katerimi so za gojene rastline pomembne predvsem nekatere vrste iz rodu Agriotes. Odrasli hrošči večje škode praviloma ne povzročajo, težava so njihove ličinke.
Strune prepoznamo po podolgovatem, čvrstem, rumenkastem do rumeno-rjavem telesu, ki spominja na žico oziroma struno. V tleh lahko ostanejo več let (3–5) in se med razvojem večkrat levijo. Starejše ličinke so za rastline praviloma nevarnejše, saj potrebujejo več hrane.
Pokalice rade odlagajo jajčeca na zemljišča z veliko rastlinskega pokrova, zato so strune pogostejše na travnikih, pašnikih, deteljiščih, žitnih poljih in zapleveljenih površinah. Težave se zato lahko pojavijo tudi takrat, ko travnik ali dolgo neobdelano površino spremenimo v zelenjavni vrt – v tleh so lahko strune že prisotne.
Strune objedajo podzemne dele rastlin. Poškodujejo lahko krompir, korenje, peso, čebulo, solato, zeleno, por, koruzo in številne druge rastline. Pri mladih rastlinah objedajo korenine ali koreninski vrat, pri krompirju in drugih korenovkah pa se lahko pojavijo značilne luknjice.
Na njihovo prisotnost pomislimo, kadar rastline brez očitnega razloga zaostajajo v rasti, venijo ali propadajo, v posevku pa opažamo izpad posameznih rastlin. Če poškodbe niso pojasnjene, preverimo korenine in zemljo okoli njih.
Strune so zaradi večletnega razvoja, ki pri pomembnejših vrstah običajno traja približni 3 do 5 let, trdovraten škodljivec, zato je pomembno predvsem spremljanje njihove prisotnosti in pravočasno ukrepanje. Pri nižjih temperaturah in sušnih razmerah se zadržujejo globje v tleh. Aktivnejše so, ko so tla dovolj topla in vlažna, zato jih je takrat tudi lažje doseči.
Pri obdelavi tal jih lahko mehansko poškodujemo ali spravimo na površje, kjer postanejo plen ptic in drugih naravnih sovražnikov. Pomembni so tudi kolobarjenje, odstranjevanje plevelov ter previdnost pri spreminjanju travnikov in drugih več let zatravljenih površin v vrtove. Pri ugotavljanju prisotnosti si lahko pomagamo tudi z vabami iz krompirja ali korenja, saj ličinke pokalic privabijo olupljeni plodovi, ki izločajo CO2. Lahko uporabimo tudi vabe v lončku z nakaljenim žitom, ki jih zakopljemo v tla.
Na vrtu so dobrodošli naravni sovražniki, kot so ptice, žabe in drugi organizmi, ki pomagajo uravnavati številčnost talnih škodljivcev.
Ogrci so ličinke različnih vrst hroščev, med katerimi lahko na vrtovih, travnikih in drugih gojenih površinah najdemo tudi ličinke majskega hrošča, junijskih hroščev, vrtnega hrošča in japonskega hrošča. Čeprav so si ogrci različnih vrst na prvi pogled zelo podobni – večinoma so belkasti, imajo temnejšo glavo, tri pare nog in značilno ukrivljeno telo –, se med seboj najbolj razlikujejo po velikosti, razporeditvi dlačic na zadnjem delu zadka, razvojnem krogu in načinu prehranjevanja. Za zanesljivo določitev vrste je zato potreben podrobnejši pregled.
Odrasle hrošče prepoznamo po rjavih pokrovkah, temnejši glavi in belih trikotnih pegah ob straneh zadka. Pojavljajo se predvsem konec aprila in v maju, aktivni pa so zlasti v mraku. Večjo škodo kot odrasli hrošči povzročajo ogrci. Ti so belkasti do sivo-beli, imajo temnejšo glavo, tri pare nog in značilno ukrivljeno telo z odebeljenim zadkom.
Največ škode naredijo v drugem letu
Ogrci majskega hrošča imajo v Sloveniji praviloma triletni razvojni krog. V prvem letu so mladi ogrci še majhni in običajno ne povzročajo večje škode. V drugem letu se začnejo spomladi intenzivno hraniti in takrat lahko povzročijo največ škode. V tretjem letu se še hranijo, vendar običajno manj intenzivno, nato pa se zabubijo. Odrasli hrošči ostanejo v tleh do naslednje pomladi. Vsako četrto leto se na določenih območjih pojavi več odraslih hroščev, zato govorimo o hroščevem letu. V Sloveniji se pojavljata dve skupini populacij z nekoliko različnim zaporedjem hroščevih let, zato ni mogoče za vso državo določiti enega samega koledarja.
Ime zajema več vrst hroščev, katerih ogrci živijo v tleh in se hranijo s koreninami trav in drugih rastlin. Odrasli hrošči se pojavljajo predvsem v poletnih mesecih. Ogrci so po videzu podobni ogrcem majskega hrošča, zato jih je brez podrobnejšega pregleda pogosto težko ločiti. Razvojni krog imajo dolg približno 3 do 4 leta.
Odrasli hrošči so manjši od majskega hrošča, značilno zelenkasto-kovinskega videza z rjavimi pokrovkami. Njegovi ogrci živijo v tleh in objedajo korenine trav ter drugih rastlin, zato so lahko problematični predvsem na travnatih površinah. Razvojni krog imajo dolg praviloma 1 leto.
Odrasli hrošč je kovinsko zelen z bakreno rjavimi pokrovkami in značilnimi belimi šopi dlačic ob zadku. Njegovi ogrci so kremasto beli, v obliki črke C, in živijo v tleh, kjer se hranijo predvsem s koreninami travne ruše. V Sloveniji je bil prvič potrjen leta 2024, v letu 2026 pa so bile njegove najdbe ponovno potrjene, med drugim na območjih Ljubljane in Lukovice ter posamično tudi na drugih lokacijah. Razvojni krog imajo dolg praviloma 1 leto.
Ogrci objedajo korenine številnih rastlin. Poškodujejo lahko krompir, peso in druge korenovke, koruzo, zelje, solato, jagode, mlado sadno drevje, vinsko trto, žita in druge rastline. Zelo pomembni so predvsem na travnikih in pašnikih, kjer lahko zaradi objedanja korenin travna ruša oslabi, se redči ali celo odstopi od tal. Pogosto jih najdemo tudi v loncih in visokih gredah, kjer pod površjem povzročajo škodo na gojenih rastlinah. Množičen pojav ogrcev je zato lahko precej bolj problematičen kot prisotnost posameznih ličink.
Pri delu na vrtu ali v kompostu pogosto naletimo na debele bele ličinke. Preden jih uničimo, jih moramo prepoznati, saj niso vse škodljive. Zelo podobni ogrcem majskega hrošča so ogrci zlate minice, ki so koristni in jih najdemo predvsem v kompostu, humusnih tleh in razpadajoči organski snovi.
Sodelujejo pri razgradnji organske snovi, zato jih v kompostu ne zatiramo.
Ogrc majskega hrošča ima bolj izrazito temno glavo, dobro razvite noge in značilno ukrivljeno telo z odebeljenim zadkom. Ogrc zlate minice je bolj čokat in po vsej dolžini približno enako debel. Pogosto je bolj poraščen, ob vznemirjenju pa se zvije ali se premika po hrbtu.
Najpomembnejše je spremljanje pojava odraslih hroščev in preverjanje tal, kadar opazimo poškodbe korenin ali propadanje travne ruše.
Pri večjem pojavu ogrcev posamezen ukrep pogosto ni dovolj. Najbolj smiselna je kombinacija spremljanja, mehanske obdelave, spodbujanja naravnih sovražnikov ter ciljni uporabo ukrepov za zatiranje oziroma zmanjševanje njihovega pojavljanja.
Strune in ogrci poškodujejo koreninski sistem rastlin, zato te težje črpajo vodo in hranila iz tal. Posledice so lahko počasnejša rast, venenje, slabši pridelek ali propad posameznih rastlin. Ker se ličinke v tleh razvijajo in hranijo dalj časa, se lahko ob večji številčnosti škoda z nadaljnjim razvojem še povečuje. Zato je pomembno, da ob prvih znakih težav preverimo tudi tla in ukrepamo pravočasno. Tako lahko zmanjšamo izgube rastlin in pomagamo ohraniti zdrav in vitalen koreninski sistem.
Pri zaščiti rastlin pred talnimi škodljivci si lahko pomagamo s programom Strune in ogrci STOP, ki vključuje izdelka Rasti Soil tonic E in Rasti Soil Tonic G. Oba sta namenjena zaščiti rastlin pred strunami, ogrci hroščev in drugimi talnimi škodljivci ter sta dovoljena v ekološki pridelavi.
Rasti Soil tonic E je tekoči pripravek z rastlinskimi ekstrakti in glicerinom, namenjen uporabi v poljedelstvu, ljubiteljskem in profesionalnem vrtnarstvu, sadjarstvu ter hortikulturi.
Rasti Soil Tonic G je granulat na osnovi naravnega zeolita in rastlinskih ekstraktov. Namenjen je zaščiti posevkov, sadik in nasadov pred talnimi škodljivci ter izboljšanju tal.
Oba izdelka sta namenjena temu, da rastlinam pomagata v obdobju, ko so zaradi talnih škodljivcev posebej občutljive. Pri uporabi vedno upoštevamo aktualno etiketo in navodila proizvajalca.
Ko prepoznamo znake talnih škodljivcev, lahko ukrepamo s sredstvom Strune in ogrci STOP – Rasti Soil tonic E in Rasti Soil Tonic G. Izbira izdelka je odvisna od načina uporabe.
Ko so temperature tal še prenizke za učinkovito delovanje nematod, lahko za odvračanje ogrcev od posevkov in na zelenicah uporabimo Strune in ogrci STOP. Ko se tla segrejejo nad 12 °C, ukrep dopolnimo z uporabo nematop®. Če se ogrci čez poletje ponovno pojavijo, predvsem v obdobjih zelo visokih temperatur, ko pogoji za delovanje nematod niso več ugodni, lahko ponovno uporabimo Strune in ogrci STOP.
S kombinacijo različnih ukrepov lahko tako skozi celotno sezono zmanjšujemo pritisk ogrcev ter hkrati poskrbimo za bolj zdrava in vitalna tla. Ključ do uspeha je predvsem pravočasno ukrepanje, spremljanje razmer v tleh in prilagajanje ukrepov glede na razvoj ogrcev in vremenske razmere.
Ko talni škodljivci, kot so strune in ogrci, poškodujejo korenine, se lahko rastline še nekaj časa po zmanjšanju njihovega pritiska slabše razvijajo. Poškodovan koreninski sistem namreč težje zagotavlja zadosten vnos vode in hranil, zato je pomembno, da rastlinam po napadu pomagamo pri ponovni vzpostavitvi močnega in vitalnega koreninskega sistema.
Pri tem lahko uporabimo Rasti P, mikrobiološki pripravek, ki vsebuje simbiotsko bakterijo Bacillus amyloliquefaciens in izbrane frakcije kvasovk. Njihova kombinacija močno spodbuja razvoj in obnovo korenin ter tako pomaga rastlinam pri okrevanju po stresu in poškodbah koreninskega sistema.
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.