Ciprese rjavijo

Številne vrtove obdajajo mogočne žive meje iz iglavcev. Nekateri imajo ciprese, drugi kleke ali tuje. A druži jih ista težava. Rjavenje iglic in sušenje vej, ki kazijo podobo lepega vrta.

Zakaj rjavijo 

Vzrok je lahko škodljivec ali pa pomanjkanje pomembnega hranila – magnezija (Mg).

Pršice  prepoznamo kot pajčevinaste zapredke na posameznih vejah. Ne zamenjujmo jih z neškodljivimi pajki, ki si spletejo domovanje v globini iglavcev.

Proti pršicam pa ukrepamo takoj z ustreznimi sredstvi.

Najbolj nevaren škodljivec številnih iglavcev je hrošč brinov krasnik. Njegove ličinke izvrtajo luknjice v veje ali deblo iglavca in ga hitro uničijo. Seveda se v živi meji hitro širijo. Zato pregledamo rastline za luknjice. Napadene veje odrežemo ali po potrebi odstranimo celotno rastlino. Vedeti moramo, da škodljivec napada stare in oslabele rastline. Zato je krepitev tudi iglavcev z biostimulanti zelo pomembna. Uporabimo kot škropljenje ali zalivanje sredstvo Rasti AlgoVital Plus.

Dodajanje magnezija je izjemno pomembno od sajenja dalje.

Te rastline imajo namreč plitev koreninski sistem, ki hitro počrpa zaloge magnezija iz zemlje. Z rednim gnojenjem z Rasti Magnezij to težavo vidno hitro rešimo.

Vloga magnezija (Mg)

Magnezij ima pomembno vlogo v vseh rastlinah, saj je gradnik klorofila. To pomeni, da je odgovoren za fotosintezo in zeleno barvo rastlin. Pomanjkanje magnezija vsi iglavci hitro pokažejo kot sušenje in odpadanje iglic. To pomanjkanje vidimo po celotni rastlini in po celotni živi meji. Če redno pregledujemo rastline, opazimo sušenje in takoj pognojimo z Rasti Magnezij se težave ustavijo.

Kako gnojimo

Gnojilo Rasti Magnezij je v kristalni obliki, kar pomeni da je zelo topno v vodi. Zato ga lahko uporabljamo kar na 3 načine:

• Posujemo pred dežjem ali zalivanjem pod rastlinami
• Raztopimo v zalivalki in zalijemo rastline
• Uporabimo škropilnico in foliarno (preko listov) gnojimo

Z gnojenjem začnemo v toplem delu pomladi, ko se zemlja segreje in jo namoči dež. Le z dovolj vode v tleh, bodo rastline lahko sprejele hranila iz gnojila Rasti Magnezij. Naslednje gnojenje naj bo v juniju, ki je topel in pogosto deževen mesec. Takrat gnojimo zato, da okrepimo rastline pred poletnimi vročinami in sušo. Naslednje gnojenje opravimo ob koncu poletja, v septembru.

Zalivanje je pomembno

Ker zimzelene rastline celo leto tvorijo hrano, jih ne smemo pozabiti zalivati, saj je suša lahko tako poleti, kot tudi pozimi. Če zemlja ne zmrzuje in padavin ni daljši čas, vse zimzelene rastline zalijemo. Če imamo možnost, je za zalivanje najbolje uporabljati deževnico. Prav tako pri gnojenju, saj se bo magnezij veliko bolje absorbiral v rastlino. Da si olajšamo skrb za živo mejo, si namestimo kakovosten Stocker zalivalni sistem. Tako je v sušnem delu leta poskrbljeno za iglavce. Da ne porabimo preveč vode, kombiniramo zalivalni sistem s Stocker časovnikom, ki ga sprogramiramo za namakanje ob ustreznih urah.

Obrezovanje

V primerjavi z listopadnimi, zimzelene žive meje potrebujejo manj obrezovanja. Obrezujemo predvsem živo meje iz ciprese, kleka in tise. Režemo jih tako, da ohranjamo obliko žive meje. Pogosto je to piramidalna / stožičasta ali pravokotna oblika krošnje.

Pazimo na globino rezi. Odrežemo le mlado, novo rast. Če zarežemo pregloboko, v rjavi, oleseneli del rastline, tam ne bodo odgnale nove veje, ampak se bo rastlina le sušila.

Previsokih živih mej ne smemo krajšati za več kot tretjino, ker je to velik šok, ki povzroči sušenje in propad rastline. S tako rezjo tudi »uničimo« vrh in rastline potrebujejo kar nekaj časa, da ga nadomestijo.

Če postane živa meja preširoka, jo lahko zožimo tako, da jo prirežemo od strani, pri tem pa pazimo, da ne odstranimo preveč zelenih delov. Iz golih poganjkov ne bo novih vej.

Smrekam in borom odstranimo samo vrhnji poganjek na vejah in jih s škarjami nekoliko oblikujemo. To pomeni, da krajšamo poganjke ali odvajajmo na mlajši poganjek, ki je nižje na veji. Pri njihovi rezi uporabimo ročne škarje Stocker.