Žive meje so lahko odlična rešitev za zagotavljanje zasebnosti in ustvarjanje lepega videza na vašem vrtu ali dvorišču. Za žive meje je primernih veliko rastlin, to so lahko iglavci ali listavci, denimo lovorikovec, češmin, fotinija, liguster, dren, pušpan, cipresa, pacipresa, klek, tisa… Izbira rastline za živo mejo je odvisna od vaših potreb in okusa. Pomembno je izbrati rastline, ki bodo trpežne, enostavne za nego in primerne za tip podnebja in vrsto tal.
Spomladi se rastline začnejo prebujati in ponovno rasti, zato je pomembno, da poskrbite za ustrezno oskrbo. Po zimi so lahko deli rastlin poškodovani, kažejo znake pomanjkanja hranil ali morda napad kakšne bolezni. Zato je ključno, da spomladi rastline dobro pregledate, izrežete poškodovane poganjke, jih pognojite in začnete s pravočasnim tretiranjem ob primeru pojava bolezni ali škodljivca.
Rez živih mej je ključen korak za lepo obliko vaših grmov. Rezi se razlikujejo glede na vrsto rastline. S prvo rezjo živih mej iz listavcev (liguster, pušpan, lovorikovec) počakajte na začetek poletja, ko se že dobro razrastejo. V pomladnih mesecih imajo namreč te največjo rast. Rez lahko ponovite v jesenskih mesecih, če so se med poletjem dobro razrastle. Iglavci (tisa, cipresa, klek) ne potrebujejo tako močne rezi kot listavci, zato lahko obrezujete le stranske veje. Obrezujte jih konec pomladi, oz. v začetku poletja, rez lahko ponovite tudi jeseni.
Pri cvetočih živih mejah bodite pozorni, kdaj cvetijo. Pomladi cvetoče žive meje (španski bezeg, japonska kutina) režite po cvetenju, poleti cvetoče (hortenzija, hibiskus, forzicija) pa zgodaj spomladi.
Za rez živih mej uporabite ostre škarje, odlične so škarje Stocker za živo mejo ali teleskopske škarje za živo mejo Stocker.
Žive meje je najbolje gnojiti v pomladnih mesecih, saj imajo takrat najintenzivnejšo rast. Na zimzelenih rastlinah lahko na listih po koncu zime opazimo spremembe barve listov ali iglic, ki kažejo na pomanjkanje hranil ali pojav bolezni.
Na pomlad je dobro gnojiti z osnovnimi NPK gnojili, z dodatki mikroelementov. Na ta način jim omogočite večji zagon rasti in bolj zelene liste ali iglice. Za gnojenje manjših površin sta odlična COMPO turbo gnojilo za žive meje in COMPO dolgotrajno gnojilo za iglavce. Za večje površine se priporoča popolnoma oplaščeno gnojilo Agroblen Total s 6 mesečni počasnim sproščanjem in visoko vsebnostjo magnezija. Prav tako je primerno tudi NovaTec Classic.
Posebnost iglavcev je, da jih pogosto prizadene pomanjkanje magnezija. V tem primeru priporočamo, da uporabite posebno gnojilo za iglavce Rasti MAGNEZIJ proti rumenenju in odpadanju iglic.
Ta vsebuje vse pomembne hranilne snovi, kot sta magnezij in železo. Gnojite redno od konca februarja do oktobra. Gnojilo se lahko dodaja z raztrosom po površini, z zalivanjem in tudi s škropljenjem. Zlasti v peščenih tleh, iglavci z dodatkom gnojila lažje in uspešneje rastejo. Več o pomanjkanju magnezija TUKAJ
Kot je običajno pri zimzelenih rastlinah, se simptomi – posušeni, rumeno-rjavi poganjki – pojavijo z zamudo in zato vzroka za sušenje pogosto ni več mogoče jasno določiti. Živo mejo redno zalivajte in tla pod rastlinami zastirajte z Rasti Organsko zastirko, da rastline zaščitite pred izsušitvijo.
Pri cipresah so okoljski dejavniki tisti, ki povzročijo sušenje, še zlasti so občutljive na sušo in vročinski stres.
Poleti jih je potrebno dobro zalivati v času vročin in prav tako v jesenskih in zimskih suhih mesecih, saj kot zimzelene rastline potrebujejo vodo skozi vso leto. Zimzelene rastline lahko prizadene tudi mrzlo vreme, predvsem v pomladnih mesecih. Proti stresu jim pomagamo z biostimulanti (algami in rastlinskimi ekstrakti), kot sta Rasti AlgoVital Plus ali Rasti Fyto-6 , ki zmanjšata okoljski stres in pomagata rastlinam pri regeneraciji.
Lovorikovce velikokrat prizadene glivična bolezen – luknjičavost, o kateri izveste več TUKAJ
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.