OBVESTILO: Zaradi praznikov bo podjetje Metrob 21.4.2025 zaprto. Vabljeni v spletno trgovino www.metrob.si, ki deluje nemoteno - vsa spletna naročila bomo odpremili po 22.4.2025. Hvala za razumevanje.
Moj račun
Številni vrtnarji imajo zmotno prepričanje, da je naši (nashi) kar križanec med hruško in jabolkom. A dejansko je azijska hruška. Gre za vitko, lepo drevo, ki ga lahko vsak umesti na domači vrt.
Kot vse ostalo sadno drevje in jagodičevje, naši vedno posadimo na sončno in toplo lego. Zavetrna lega je priporočljiva za vse sadno drevje, vključno z našijem. Pri sajenju imejmo v mislih končno velikost drevesa, da ga pravilno umestimo na domači vrt. Drevo našija je srednje veliko, v višino do 4 m in širino do 2,5 m, večinoma manj. S pravilno rezjo in rednim vrha rastline bo to vitko drevo zavzelo zelo malo prostora.
Pri sajenju skopljemo sadilno jamo, ki naj bo široka za vsaj 3x velikosti lonca, v katerem smo drevo kupili. V globino pa vsaj za 1,5 x višina lonca. Na dno sadilne jame in v samo zemljo zmešamo Rasti Modro gnojilo, ki vsebuje vsa potrebna makro (dušik, fosfor, kalij) in mikro hranila (magnezij, žveplo). Vsebuje dušik s počasnim sproščanjem, ki je na voljo rastlini daljše obdobje. Tako bo začetna rast bolj enakomerna. Pri sajenju ne pozabimo na mrežo proti voluharju in dober oporni kol za prvih par let rasti.
Za dognojevanje tekom rastne sezone in tudi za osnovno pomladansko gnojenje pred začetkom vsake rastne sezone uporabimo Rasti Modro gnojilo.
Dejstvo je, da je naši azijska hruška. Tudi okusa je povsem hruškinega, le oblika plodu je morda res podobna jabolku. Zaradi opraševanja je pomembno vedeti, da je naši hruška. Najbolje je seveda imeti več (vsaj dve) različnih sort našija na domačem vrtu. Ker pa je naši hruška, ga oplodi tudi evropska hruška, ki mora le cveteti v istem času. Tudi sosedove hruške bodo dobre, le dovolj blizu morajo biti in cveteti. Če pa imamo za soseda še čebelarja, potem bo plodov obilo.
Pri našiju imamo na voljo več različnih sort, ki pa se med seboj kar razlikujejo. Nekateri so bolj trde sorte, a druge bolj sočne, vodene. Izbira je stvar okusa. Plodovi dozorijo avgusta, septembra. Sočne sorte bi lahko opisali: sočne kot lubenica, a z okusom hruške.
| SORTA | ČAS ZORENJA | OPIS |
| Hosui | Začetek septembra | Bujna rast in obilen pridelek. Srednje veliki plodovi. Skladiščimo v hladilnici do 5 mesecev. Opraševalec sorta Hosui. |
| Kosui | Začetek septembra | Bujna rast in obilen pridelek. Srednje veliki plodovi, sploščene oblike. Skladiščimo v hladilnici do 4 mesecev. Opraševalec sorta Nijisseiki. |
| Nijisseiki | Začetek septembra | Bujna rast in obilen pridelek. Srednje veliki plodovi. Skladiščimo v hladilnici do 5 mesecev. |
| Kumoi | Začetek septembra | Bujna rast in obilen pridelek. Srednje veliki plodovi. Skladiščimo v hladilnici do 8 mesecev. Samooplodna sorta. |
| Shinsseiki | Začetek septembra | Bujna rast in obilen pridelek. Srednje veliki plodovi. Skladiščimo v hladilnici do 5 mesecev. Opraševalec sorta Hosui. |
V domačem sadovnjaku gojimo naši na enak način kot hruške. To pomeni, da znanje rezi jablane služi rezi hruške oziroma našija. Tudi rez je praktično enaka, zato nam osnovno znanje rezi tudi pri hruškah dobro služi. Izvajamo tako zimsko, ki je glavna in poletno rez, ki je le dodatna. Naši gojimo v obliki piramide, kar pomeni dobro osončenost in zračnost krošnje. S tako obliko zmanjšamo pojav bolezni. Zaradi dobre osončenosti, bo kakovost plodov veliko boljša. Naši je zelo enostavna in hvaležna sadna vrsta za vzgojo v »špalirju« oziroma kordonski obliki vzgoje na ustrezno pripravljeni opori.
Naši vzgajamo le na eno deblo z enim vrhom. Drevo oblikujemo v vreteno. Tako so veje razporejene enakomerno po deblu, da so lepo osvetljene. Pazimo da ne senčijo eno drugo, saj bodo le tako plodovi pravilno osončeni. Zato je vretenasta oblika bolj primerna za to sadno vrsto, ker so veje bolj šibke rasti. Večinoma se ne okrepijo na način, da bi postale debele, močne etažne veje.
Pri rezi vsega sadnega drevja vedno začnemo z vrhom. Tega pri zimski rezi znižamo. To pomeni, da ga odvajamo na nižje rastoči, šibkejši poganjek. Ta seveda mora imeti navpično rast, da pravilno nadomesti vrh. A pazimo, da so poganjki (veje) pod tem novim vrhom okoli 40 – 50 cm nižji. Če imamo številne navpične poganjke v vrhu, jih izrežemo ali upognemo. Pri rezi uporabimo dobro orodje. Za debelejše veje potrebujemo močno žago Stocker Tornado.
Pri rezi vedno uporabljamo cepilno smolo Compo Lac balsam s katero zamažemo nastale rane. Priporočljivo je zamazati vse rane, večje od 1 cm. Ker je cepilna smola zelo elastična, jo uporabljamo celo leto. V zimskem času tako preprečimo pokanje lesa in nastanek ran. Pri poletni rezi pa zapremo rane in preprečimo vdor škodljivcev ali bolezni.
Upogibanje je zelo pomembno delo, saj s tem pridobimo mlad, zelo roden les. A imejmo v mislih dejstvo, da veje upogibamo, ko se vreme segreje in rastlina »pride v sok«. Takrat so veje upogljive in elastične. Za upogibanje vedno uporabimo sadjarsko elastično vrvico, da ne poškodujemo lubja vej. Pri rezi v zimskem času ne upogibamo vej, saj jih hitro zlomimo.
Ko gledamo posamezne veje, moramo na njih najprej prepoznati rodne (cvetne) brste. Ti so lepi, okrogli in debeli ter jih najdemo na konicah posameznih poganjkov. Manjši in trikotni so vegetativni brsti, iz katerih odženejo vejice in listi. Tako pri rezi pazimo, da ne odrežemo preveč cvetov stran. Za natačno rez potrebujemo kakovostne škarje in najboljša izbira so preizkušene Lowe št.6. Veje usmerjamo enakomerno okoli debla tako, da so vse enakomerno osončene. Naši je lahko zelo bujno rodna rastlina, kar ima za posledico številne veje, ki su upognjene navzdol. Tako moramo tudi z rezjo usmerjati veje v vodoravno lego, oziroma rahlo dvignjeno lego.
PON.-PET.: 08:00 – 15:30
.svg)
.svg)
.svg)
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.
