Kaj je kislost tal in zakaj je pomembna

Večini rastlin za rast, razvoj in oblikovanje pridelka, najbolj ustrezajo tla »nevtralne reakcije«. Takšna niso ne »prekisla«, niti »bazična« (alkalna), saj tako za prve, kot druge velja, da so bolj ali manj neproduktivna. Kisla tla je zato potrebno nevtralizirati z apnenjem, preveč alkalna pa zakisati z žveplom.

Kako vem, kakšna so moja tla?

Z določitvijo pH tal na vzorcu, ki smo ga iz tal odvzeli in oddali na analizo v pristojni laboratorij. Drugi načini določanja talne reakcije, kot npr. določanje z lakmusovim papirjem, ne dajejo natančnih podatkov o pH tal.

Kaj pomeni pH?

pH je logaritemska lestvica s skalo v mejah 0 – 14.
Vrednosti te skale pomenijo, da so tla pri:

• pH 7.0 nevtrala,
• pH 7–14 alkalna (bazična) in
• pH 0–7 kisla.

Logaritemska lestvica pomeni, da je pri pH 5,0 v talni raztopini desetkrat več kisline kot pH 6,0 in 100-krat več kot pH 7,0.

Kakšna je razlika med pH, izmerjenim v vodi (H2O) in pH, izmerjenim v kalijevem kloridu (KCl)?

• Vrednost pH (voda) se nanaša na kislost talne raztopine (t.j. vode, ki se nahaja v porah med čvrstimi delci v tleh).
• Vrednost pH (KCl) pa podaja kislost v talni raztopini, plus rezervno kislost v talnih koloidih (t.j. glini in organski snovi).

pH, izmerjen v KCl, je zato vedno bolj kisel (nižje število) kot pH, izmerjen v vodi, čeprav sta oba nevtralna pri vrednosti pH 7,0.

Če ni navedeno drugače, se običajno analitsko izmerjeni pH tal nanaša na pH, izmerjen v vodi.

Kaj povzroča kislost tal?

Rastline pridobivajo hranila neposredno iz talne raztopine ali iz koloidov v tleh. Takoj ko osnovna rastlinska hranila kot so kalcij, magnezij in kalij, v koloidih nadomestita vodik in aluminij, tla postanejo kisla.

To izmenjavo hranilnih snovi povzroči izpiranje po močnem deževju, ali odvzem rastlinskih hranil s pridelkom.
Kislost tal je torej naravni pojav.

Zakaj je kisla reakcija tal škodljiva za rastline?

• Rastlinam onemogoča prisvajanje naravnih ali z gnojili dodanih fosfatov in molibdena, četudi sta oba v tleh prisotna.
• Zmanjša se mikrobiološka aktivnost v tleh, posledično razgradnja organske snovi in sproščanje v njej vsebujočih hranil.
• Lahko povzroči pomanjkanje rastlinam dostopnega dušika, fosfatov in žvepla.
• Elementi, kot so mangan, aluminij, železo, baker in cink postanejo dostopni do te mere, da lahko povzročijo zastrupitev rastlin.
• V koreninah rastlin se nabira aluminij, ki preprečuje privzem fosfatov do stopnje latentnega ali opaznega pomanjkanja.
• Gnojenje zaradi znižanja izkoristka hranil ni učinkovito in zmanjšuje donos rastlin.
• Aktivnost bakterij, ki fiksirajo dušik v koreninah stročnic, je omejeno.
• Lahko pride do pomanjkanja kalcija in magnezija.
• Pospešeno se prerazmnožujejo patogene nematode in posledično škoda na rastlinah.

Kako nadzorovati kislost tal

Določite kislost (pH) tal. Analizo je smiselno izvesti v 4-5 letnih ponovitvah, zlasti pa vselej, ko se odločamo za nov nasad ali druge oblike rabe zemljišča.

Že z najenostavnejšo analizo tal bodo pooblaščene organizacije podale tudi druge standardne parametre kakovosti tal, kot so:

• vsebnost organske snovi (humus),
• rastlinam dostopen fosfor in kalij,

na posebno zahtevo pa se lahko določijo tudi vsebnosti sekundarnih in mikro hranil.

V času rabe zemljišča s pomočjo analize tal prejmemo podatek o morebitni potrebi po spremembi gnojenja.

Večina rastlin najbolje uspeva v nevtralnih tleh s pH od 6,5 do 6,8, le nekatere, kot je npr. krompir, pa v blago kisli zemlji s pH 6,0 ali celo 5,5.

Zakisanost tal običajno postane težava, takoj, ko je pH okoli 5,5. Pri teh vrednostih je vzgoja rastlin brez apnenja dolgoročno nemogoča. Kisla tla zato apnimo (npr. z gnojilom Polysulfat, ki je naravni mineral).
Za gnojenje uporabljamo mineralna gnojila, s »fiziološko kislo reakcijo« (vsebujejo kalij in fosfor v sulfatni obliki).

Kako zakisamo preveč bazična (alkalna) tla

Poleg krompirja, na vrtovih in njivah vzgajamo in gojimo tudi številne »kisloljubne« rastline. Te za svoj normalen razvoj potrebujejo kisla tla in ne uspevajo v bazičnih in alkalnih tleh.

Zanje je potrebno tla zakisati in kislost redno vzdrževati (npr. z organskim gnojilom z žveplom Zolfo 51).
Za manjše korekcije zadošča uporaba »fiziološko bazičnih« mineralnih gnojil.

Vse korekcije ph (kislosti) tal se izvaja v času mirovanja rasti od jeseni in zgodaj spomladi