Večini rastlin za rast, razvoj in oblikovanje pridelka, najbolj ustrezajo tla »nevtralne reakcije«. Takšna niso ne »prekisla«, niti »bazična« (alkalna), saj tako za prve, kot druge velja, da so bolj ali manj neproduktivna. Kisla tla je zato potrebno nevtralizirati z apnenjem, preveč alkalna pa zakisati z žveplom.
Z določitvijo pH tal na vzorcu, ki smo ga iz tal odvzeli in oddali na analizo v pristojni laboratorij. Drugi načini določanja talne reakcije, kot npr. določanje z lakmusovim papirjem, ne dajejo natančnih podatkov o pH tal.
Z določitvijo pH tal na vzorcu, ki smo ga iz tal odvzeli in oddali na analizo v pristojni laboratorij. Drugi načini določanja talne reakcije, kot npr. določanje z lakmusovim papirjem, ne dajejo natančnih podatkov o pH tal.
pH je logaritemska lestvica s skalo v mejah 0 – 14.
Vrednosti te skale pomenijo, da so tla pri:
Logaritemska lestvica pomeni, da je pri pH 5,0 v talni raztopini desetkrat več kisline kot pH 6,0 in 100-krat več kot pH 7,0.
pH, izmerjen v KCl, je zato vedno bolj kisel (nižje število) kot pH, izmerjen v vodi, čeprav sta oba nevtralna pri vrednosti pH 7,0.
Če ni navedeno drugače, se običajno analitsko izmerjeni pH tal nanaša na pH, izmerjen v vodi.
Rastline pridobivajo hranila neposredno iz talne raztopine ali iz koloidov v tleh. Takoj ko osnovna rastlinska hranila kot so kalcij, magnezij in kalij, v koloidih nadomestita vodik in aluminij, tla postanejo kisla.
To izmenjavo hranilnih snovi povzroči izpiranje po močnem deževju, ali odvzem rastlinskih hranil s pridelkom.
Kislost tal je torej naravni pojav.
Določite kislost (pH) tal. Analizo je smiselno izvesti v 4-5 letnih ponovitvah, zlasti pa vselej, ko se odločamo za nov nasad ali druge oblike rabe zemljišča.
Že z najenostavnejšo analizo tal bodo pooblaščene organizacije podale tudi druge standardne parametre kakovosti tal, kot so:
na posebno zahtevo pa se lahko določijo tudi vsebnosti sekundarnih in mikro hranil.
Izmerjene vrednosti so osnova za trajnostno naravnano in optimalno gnojenje. Pri zasnovi trajnih nasadov je predhodna analiza tal pomemben podatek za korekcije zatečenih nesorazmerij v tleh pred zasaditvijo, saj je edino takrat mogoče založno gnojenje, ki ga izvajamo v globino.
V času rabe zemljišča s pomočjo analize tal prejmemo podatek o morebitni potrebi po spremembi gnojenja.
Večina rastlin najbolje uspeva v nevtralnih tleh s pH od 6,5 do 6,8, le nekatere, kot je npr. krompir, pa v blago kisli zemlji s pH 6,0 ali celo 5,5.
Zakisanost tal običajno postane težava, takoj, ko je pH okoli 5,5. Pri teh vrednostih je vzgoja rastlin brez apnenja dolgoročno nemogoča. Kisla tla zato apnimo (npr. z gnojilom Polysulfat, ki je naravni mineral).
Za gnojenje uporabljamo mineralna gnojila, s »fiziološko kislo reakcijo« (vsebujejo kalij in fosfor v sulfatni obliki).
Poleg krompirja, na vrtovih in njivah vzgajamo in gojimo tudi številne »kisloljubne« rastline. Te za svoj normalen razvoj potrebujejo kisla tla in ne uspevajo v bazičnih in alkalnih tleh.
Zanje je potrebno tla zakisati in kislost redno vzdrževati (npr. z organskim gnojilom z žveplom Zolfo 51).
Za manjše korekcije zadošča uporaba »fiziološko bazičnih« mineralnih gnojil.
Vse korekcije ph (kislosti) tal se izvaja v času mirovanja rasti od jeseni in zgodaj spomladi
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.