Zrelo sadje temeljito operemo v pitni vodi, saj v soku ne želimo okusa po blatu ali travi. Sadje zmeljemo v kašo. Na zraku zmleto sadje hitro oksidira, zato je najbolje, da že med mletjem dodajamo v vodi raztopljeno askorbinsko kislino (vitamin C). Drozgo v preši stisnemo v sadni sok. Takšen sok je stabilen samo krajši čas in zato namenjen takojšnji porabi.
Sok, namenjen nekaj mesečnemu skladiščenju moramo očistiti nekaterih komponent, kot na primer beljakovin in grenkob. V ta namen soku dodamo najprej v vodi raztopljeni bentonit Puranit, ki veže beljakovine, za njim pa v mlačni vodi raztopljeno drobnozrnato želatino, ki veže v soku prisotne neželene grenkobe. Med dodajanjem bentonita in želatine sok dobro premešamo. Želatina in grenkobe se na dno posode sesedejo hitreje z dodajanjem kremenčevega čistila (Becosol).
Sok pustimo v posodi približno 12 ur, nato pa bistri del odtočimo od usedline. Sok nato segrevamo na 80-85ºC (pasteriliziramo) in nalijemo v sterilizirano posodo (cisterne s plavajočim dnom, predhodno oprane z vrelo vodo ali sterilizirane steklenice).
Navedeni postopek ima prednost pred hladnim preprečevanjem naknadnega vrenja, ki je mogoč z dodajanjem kalijevega sorbata. Sok konzerviran s kalijevim sorbatom je obstojen dalj časa samo v hladnih skladiščnih prostorih.
Zaupajte nam vaše vprašanje in odgovorili bomo v najkrajšem možnem času.