Miša Pušenjak svetuje: Vzgoja sadik

Izbira substrata

Po Valentinovem pa se narava res prične prebujati. Šele zdaj je čas, da se lotimo dela in prvih setev. Začnemo s setvijo za vzgojo sadik.

Kaj je pomembno pri vzgoji sadik?

1. Izbira substrata: ni vsak substrat (zemlja) dober za sadike
2. Prostor, v katerem vzgajamo sadike – svetloba, temperatura
3. Oskrba z vodo, zalivanje
4. Varstvo pred boleznimi (in škodljivci)

Če pa sejete solatnice, kapusnice, zelišča ali bučevke, ki jih kasneje ne boste pikirali, potem pa je substrat lahko nekoliko bolj vpojen za vodo, predvsem pa je pomembno, da vsebuje tudi hranila. Dognojevanje sadik je namreč prej škodljivo, kakor koristno. V tem primeru imate na razpolago COMPO BIO univerzalen substrat, COMPO SANA univerzalno zemljo, posebej za bučnice oz. kasneje za pikiranje plodovk pa COMPO SANA zemlja za sajenje plodovk.

Pri izbiri substrata ne varčujemo, saj pomeni življenjski prostor sadik. življenjski prostor pa vedno vpliva na razvoj in zdravstveno stanje rastlin. Ne kupujemo substratov na razprodajah, saj le ti pogosto ne vsebujejo dovolj in primernih hranil. Če vzgojimo kvalitetno sadiko z dobro razvitim in zdravim koreninskim sistemom, potem lahko vrtnine brez težav pridelujemo na ekološki način.

Prostor v katerem vzgajamo sadike

Sadike potrebujejo svetlobo, toploto in vlago. Zelo pomembno je pri zgodnji vzgoji sadik vedeti, da ne moremo in ne smemo pomanjkanja svetlobe zamenjati z višjo temperaturo, več zalivanja in dognojevanjem. Spomladi se pogosto zgodi, da se srečujemo z daljšim obdobjem oblačnega vremena. Ker je dan še kratek, sadike ne glede na prostor reagirajo tako, da se njihova rast upočasni. Mnogi potem želijo to preprečiti s tem, da jim še bolj ogrevajo, jih bolj zalivajo ali celo dognojujejo. To ne gre, saj je rezultat občutljiva, nežna, pogosto »potegnjena« sadika, ki ob presajanju na prosto podleže vetru in drugim vremenskim neprilikam.

Ko se zaradi zunanjih vremenskih razmer ne da zagotoviti dovolj svetlobe, ne zvišujemo temperature v prostoru, ravno obratno, znižamo jo, namakanje zmanjšamo, predvsem pa v tem času rastline krepimo s pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Rasti AlgoPlasmin je pripravek, ki rastlinam omogoča razvoj koreninskega sistema ob tem, da ne ustavi rasti nadzemnih delov, jo pa upočasni. Vedno, kadar so svetlobne razmere slabe, je prav ta pripravek tisti, ki rastlinam pomaga prebroditi premalo svetlobe. Z njim v primeru zelo majhnih sadik brez listne mase (klični listi, nedorasli prvi pravi listi) zalivamo, kasneje pa škropimo. Tako pridelamo kompaktne, odporne sadike, ki bodo presajanje na prosto dobro prenesle.

Sadike potrebujejo svetlobo, toploto in vlago

Podobne težave se pojavljajo tudi pri vzgoji sadik na okenskih policah. Tam je zelo težko zagotoviti ustrezno svetlobo. Prav tako je tam skoraj vedno pretoplo. Pogosto se enostransko svetlobo zamenjuje s tem, da se sadike obrača. To je možno, a toplo svetujem, da se v tem primeru sadike vedno krepi s pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg Rasti AlgoPlasmin.

Zalivanje

Ja, zalivanje je posebna težava.

Pri nas zelo pogosto sadike utopimo, preveč zalivamo.

Zato bodite pri zalivanju res zelo, zelo previdni. Posledica preveč zalivanja je običajno gnitje, propad rastlin. Zato svetujem, da sprva ne zalivate z zalivalkami ampak vzamete raje razpršilnike, s katerimi sicer izvajate varstvo rastlin. Šele pri večjih sadikah pa potem zalivamo z zalivalkami. Mogoče še en nasvet.

Voda iz vodovoda ni najprimernejša za zalivanje vrtnin, še manj pa sadik.

Če nimate druge izbire, naj ta voda vsaj en dan stoji, iz posode pa je ne izlijte do konca. Zadnjih nekaj kapljic naj ostane v posodi. V teh se namreč usedejo soli, posledica določenih snovi, s katerimi se zagotavlja zdrava pitna voda. Še boljša za zalivanje pa je zagotovo deževnica.

Varstvo sadik

Posebno poglavje je varstvo sadik. Ker se v zadnjih letih semena ne razkužuje več, je seveda možnost propada (padavica sadik) sadik višja. Zato je moj nasvet takšen.

Takoj po setvi se s prvo vodo za zalivanje uporabi antagonistične bakterije (ali glive). Gre za bakterijo Bacillus amyloliquefaciens, najdete jo v pripravku Rasti P, namenjenemu manjšim pridelovalcem sadik in vrtičkarjem ali Rise-P namenjen tistim, ki vzgojite letno veliko sadik. Pripravek je popolnoma ekološki. Pa mimogrede, ko si pripravite raztopino, naj je bo nekaj več, saj lahko z njo zalijete tudi spomladi cvetoče čebulnice in česen. Pogosto je spomladi težava tudi s solatami, ki v rastlinjakih rade gnijejo, tudi tam vam bo pomagal.

Do prvih pravih listov potem dela nimate, le paziti je potrebno, da ne zalivate preveč. Nekatere rastline pikiramo, v času od postavitve kličnih listov v vodoraven položaj pa do pojava prvih pravih listov je zato najbolj primeren čas. Pred pikiranjem lahko prvič zalijete z izvlečki morskih alg Rasti AlgoPlasmin. Večine vrtnin ne pikiramo. Te tekom vzgoje krepimo na 7 – 14 dni s pripravki iz morskih alg. Pred presajanjem na prosto, 24 – 48 ur prej) pa posevek ponovno zalijemo z antagonistično glivo Rasti P ali Rise-P, tokrat ji dodamo tudi Rasti AlgoPlasmin.

Kljub temu pa ne pozabite, posebej, če imate sadike na oknih, sadike pred presajanjem dovolj utrditi – pripraviti na bolj surove vremenske pogoje na prostem. Zato jih z oken vsaj teden dni prej najprej podnevi, potem pa še ponoči prenašamo na prosto, na balkone. Rastlinjak pa odpiramo najprej cel dan, potem pa tudi celo noč. Zato je vzgoja sadik plodovk skupaj s solatnicami, kapusnicami, čebulnicami skoraj nemogoča. Solate bomo kmalu presajali na prosto, torej bi morali rastlinjake odpirati, plodovke pa komaj sejemo, torej bo za njih absolutno premrzlo.

Večina rastlinjakov ni ogrevanih, zato sadik plodovk zdaj še ne moremo dati vanje, sadike solat, čebulnic, kapusnic pa že lahko. Pri napovedi nižjih temperatur jih prekrijte še z agrokopreno, bolj učinkovita je v dveh ali celo večih plasteh, a ne za dolgo časa. Še bolj učinkovito je prekrivanje preko lokov. Pripravek Plantonic pred prekrivanjem pa bo rastlinam še dodatno pomagal preživeti težje obdobje. Manjše rastlinjake lahko za noč ali več ogrejete tudi s prižganimi svečami, še boljša pa je uporaba tlečega oglja, če ste tako srečni, da ogrevate na les.