Gnojenje vinske trte

Ker kakovostnih vin ni brez kakovostnega grozdja, so rez in obremenitev trte ter zagotovitev ustrezne količinske in časovne razpoložljivosti hranil predpogoj za dosego cilja. Osnova izbora vrste in količine gnojila je zato zatečena stopnja rodovitnosti tal, določena s kemijsko analizo in izražena v vitalnosti in rasti ter rodnosti rastlin.

Glede na vsebnost rastlinam dovedenih hranil so mineralna gnojila cenejša od organskih, nimajo pa dolgoročnih pozitivnih vplivov na mikrobiološko živost tal, sposobnost tal za skladiščenje vodnih rezerv (premoščanje suše) in razpoložljivost hranil v tleh, ki se izraža v deležu trajnega humusa.

Za dolgotrajno (trajnostno) pridelavo je zato smotrno kombiniranje obeh virov hranil tako, da tretjino hranil dovedemo v obliki organskih in dve tretjini v obliki mineralnih gnojil. Pri tem je termin uporabe odvisen od značilnosti uporabljenega gnojila, zlasti dostopnosti dušika, saj je dostopnost z gnojilnim obrokom dodanega kalija in fosforja vedno odložena.

Kalij in fosfor

Gnojilni obrok kalija in fosforja določa bilanca obdobja 3-5 let (analiza tal) ob upoštevanju, da je fosfor v tleh neznatno mobilen in je v primeru ugotovljenega pomanjkanja z njim potrebno ustrezno založno gnojenje v času priprave nasada.

V praksi praviloma prevladuje presežek fosforja, kar vodi v pomanjkanje (blokado) cinka in železa, rezultat pa so kloroze in nekroze listov. Gnojenje vinogradov z njim naj bo zato zmerno in upoštevano z izborom ustreznih formulacij mineralnih, pa tudi organskih (perutninski gnoj) gnojil.

Kalij je v tleh mobilnejši in se v lahkih, skeletnih tleh zlahka spira. Smotrno je redno dodajanje, saj presežki dodanega ali prisotnega v tleh motijo in zmanjšuje prisvajanje magnezija (sušenje pecljevine!).

Dušik

Od odganjanja do faze 5-6 listov se večina, za nov prirast potrebnega dušika, premešča iz zalog, nakopičenih v starem lesu in koreninah. Največji sezonski potrebi po njem sta dve: v fazi cvetenja in pričetku zorenja. Ker je med obema velik časovni zamik, je potrebno:

• pravočasno gnojenje z organskimi gnojili (upoštevanje C/N razmerja uporabljenega gnojila)
• izbor mineralnih gnojil, v katerih dušik uspešno kljubuje spiranju in izhlapevanju.

Skladno zgoraj navedenim zakonitostim, je tako možnih veliko individualnih izpeljank.

Za prvo spomladansko gnojenje v času do konec aprila/začetek maja priporočamo naslednja gnojila:

NOVATEC CLASSIC (NPK 12+8+16 + mikroelementi) ali
AGROMASTER (NPK 12+5+20 / 12+12+24 + mikroelementi), oba  odmerku do 350 kg/ha

• 2-3 mesečna, postopna razpoložljivost dušika
• nizka vsebnost fosforja in visoka kalija (v sulfatni obliki)
• dovod sekundarnih in mikro hranil
• zakisanje rizosfere, zato dopolnilno črpanje v tleh nakopičenih presežkov hranil

NOVATEC NITRORIZ (32%N +32%S), do 150 kg/ha ali
COMPO TOP (20-8-8), do 250 kg

• za vinograde, ki so bili jeseni založno gnojeni s PK gnojili, oz. rastišča s presežki obeh hranil
• 2-3 mesečna, postopna razpoložljivost dušika

Za KOPOP in EKO pridelavo:

Aktivni kompost HLEVSKI GNOJ EXTRA, 1 T/ha

• C/N 12
• 10% trajnega humusa (huminskih in fulvo kislin)

ali

AGRI BIO AKTIV, 500-800 kg/ha

• s simbiotskimi rizosfernimi bakterijami za obnovo degradiranih in utrujenih tal
• omejuje razvoj rastlinskih patogenov (esca), izboljšuje sanitarno stanje, viša hektarski donos
• C/N 9
• 6% trajnega humusa (huminskih in fulvo kislin)

ali

AGRIORGANICO 7, do 450 kg/ha

• organsko dušično gnojilo (7%) s kalcijem in magnezijem
• C/N 4
• 4,6% trajnega humusa (huminskih in fulvo kislin)
• pH 6,5

Dopolnilna oskrba nasadov s sekundarnimi hranili:

POLYSULPHATE, 100-200 kg/ha

• 14% kalija, 6% magnezija, 17% kalcija in 48% žvepla
• tudi za EKO pridelavo

Sajenje novih nasadov ali podsajanje cepljenk:

NOVOVIT FRUTTA (7+36+9), 20-30 g/trsno cepljenko (tudi sadne sadike in druge vrste)
Rasti HYDRO, za okvirno 10 do 15 trsnih cepljenk

• zanesljivejši prijem in hitrejša začetna rast
• z zadrževalcem vlage za 5-letno obdobje (sprejme do 50-kratno količino vode in jo postopno oddaja rastlinam do 40 dni -tvori vodne rezerve).
• trse ščiti pred voluharjem