Zdrava hrana je eden najpomembnejših dejavnikov za zdravje ljudi, kljub temu pa smo v zadnjem letu priča velikim padcem cen  kmetijskih pridelkov. Skupaj z občutnimi podražitvami kmetijskega repromateriala brez pretiravanja govorimo o hudem udarcu za ekonomsko učinkovito kmetijsko pridelavo v sezoni, ki je pred nami.

In kako naprej?

Rast cen mineralnih gnojil se bo po napovedih nadaljevala še nekaj tednov, zato bodo končne cene za ekonomsko osiromašene kmetije presegle vse meje sprejemljivega. Ker pa visokih donosov ni pričakovati brez gnojenja, potreba po preudarnem gnojenju pridobiva na pomenu. Vnos hranil glede na dejansko založenost tal ter potrebe rastlin tako postaja realnost. Veliko večji poudarek pa je potreben tudi pri izboru ustreznega gnojila: namesto prevladujoče izbire najnižje tonske cene, izbor tistega, ki omogoča največji neto izplen hranil.

Četudi se navedeno zdi nepremostljiv izziv, smo že leta soočeni s ponudbo gnojil, ki učinkovitost gnojenja občutno zvišajo in zato sočasno pocenijo. Dejstvo, da z njihovo uporabo ščitimo podtalne vode in atmosfero, zvišujemo odpornost rastlin na bolezni in posledično doprinašamo k varčnejši uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ali pa zgolj črpamo v desetletjih nakopičene gnojilne rezerve, za okrcani karakter kmetijstva in kmetovalcev prav tako ni povsem postranskega pomena.

ABC prehrane rastlin

Že od male šole kmetijstva naprej vemo, da so osnovna rastlinska hranila dušik, fosfor in kalij. Potrebna v manjši meri, so sekundarna hranila (žveplo, magnezij in kalcij), v neznatnih količinah neobhodna pa so mikro hranila (bor, mangan, cink, železo, …). Za optimalno rast rastlin so potrebna vsa, končni donos rastlin pa določa tisto hranilo, ki ga zmanjka najprej (t.i. Liebigov zakon).

Porabimo presežke v tleh

Kakor dolgo naravne zaloge hranil to dopuščajo, vseh hranil ni potrebno redno dopolnjevati z gnojenjem, po desetletjih enostranskega gnojenja s »tri krat petnajsticami« in kokošjim gnojem, pa se je stanje v slovenskih tleh dramatično spremenilo: sistematično beleženje založenosti tal s hranili praviloma izkazuje ekstremne do velike presežke fosfatov in deloma tudi kalija, ob pomanjkanju rastlinam dostopnih sekundarnih in mikro hranil. Rešitev stanja v tem primeru ni dopolnilen vnos, temveč usmerjena poraba nakopičenih, a rastlinam nedostopnih presežkov. Mogoča je z uporabo mineralnih gnojil, ki spodbujajo »aktivno zakisanje rizosfere« (območja okoli koreninskih laskov) kar vodi v raztapljanje rastlinam nedostopnih fosfatov in v njih fiksiranih sekundarnih in mikro hranil, t.i. »NET tehnologijo«.

Principi je podan na spodnjih slikah, zvišanje sprejema hranil zaradi nižjega pH rizosfere pa je podan v preglednici (vir: COMPO EXPERT).

Ključni dejavnik gnojenja je učinkovita izraba dušika:

Odvisno od količine in razporeditve padavin znašajo izgube s spiranjem 30% in več, izgube amonijaka z izhlapevanjem pa 50 % in več.

Če veljata fosfor in kalij za relativno nemobilni hranili in njun izkoristek merimo v letih, je dušik v tleh izjemno nestabilen. Velja za najpomembnejše rastlinsko hranilo, ki je skupaj z žveplom »motor« rasti in pomemben gradnik rastlinskih tkiv ter organov. Rastline ga za rast prisvajajo iz tal izključno v nitratni in amonijski obliki, od katerih je prvi način pasiven, z vodnim tokom (tudi vzrok kopičenja nitratov v nadzemnem delu in pridelkih), drugi pa aktiven, s protonsko črpalko. Obe obliki dušika se razlikujeta tudi po sposobnosti vezave na (negativen) talni kompleks, pri čemur je negativen nitratni ion v tleh izjemno podrejen migracijam z vodo (padavinami).

Največja težava pri prehrani rastlin z dušikom so zato izgube v obliki spiranja nitratov izven območja korenin, pri amidnem (urea) viru dušika pa izgube amonijaka v atmosfero in izgube z denitrifikacijo.

Iz navedenega sta stabilizacija in/ali oplaščenje dušika postala ključen dejavnik varčne (in okoljsko sprejemljivejše) izrabe dušika.

Kaj pa ekonomika?

Drži, da so tonske cene stabiliziranih in oplaščenih gnojil višje od konvencionalnih. Pri izračunu ekonomičnosti njihove uporabe pa je potrebno upoštevati vse prednosti, ki jih doprinašajo.

Ekonomičnost uporabe stabiliziranih in oplašenih gnoji (Nexur®, NovaTec® in Agromaster®) je bila sistematično preverjena v zadnjih treh letih (2018, 2019 in 2020) v sodelovanju z  nevtralnimi strokovnimi institucijami. V poskusih se je primerjal vpliv stabiliziranega in oplaščenega dušika na rast in pridelek kulturnih rastlin v primerjavi s standardno uporabljenimi, primerljivimi gnojili.

Rezultati: Kljub močno različnim vremenskim razmeram vegetacij 2018-2020, od zelo sušnih, do padavinsko obilnih obdobij s hladnejši vremenom, rezultati pritrjujejo višjo učinkovitost stabiliziranih gnojil v primerjavi z ne stabiliziranimi.

Nexur, NovaTec Nitroriz in Agromaster omogočajo:

• zmanjšanje števila gnojilnih obrokov brez izgub pridelka (združevanje gnojilnih obrokov),
• pri enakem številu dognojevanj zmanjšanje odmerka dušika do 30 % – brez izgube pridelka,
• pri enakem številu dognojevanj in enakem odmerku dušika 15 % zvišanje  pridelka,
• povečanje vsebnosti  beljakovin v pridelku za več kot 10 % ter
• optimiranje logističnih in skladiščnih stroškov.

Dobljeni rezultati potrjujejo, da z uporabo stabiliziranih gnojil NovaTec Nitroriz, Nexur in Agromaster dosežemo višjo ekonomičnost kmetijske pridelave. Ekonomika je izboljšana, vložek v gnojila se ne le pokrije, temveč se povečata tudi prihodek in dobiček.

Vrhunski pridelki koruze, vrtnin in žit najvišjih kakovostnih parametrov, večji pridelki krmnih košenin ob zmanjšanem številu dognojevanj in izboljšani ekonomiki pridelave, so tudi izkušnje slovenskih pridelovalcev z gnojili Compo Expert in ICL. Rezultati slovenske stroke in široke prakse pa so identični dolgoletnim ugotovitvam pridelave širom Evrope.

NovaTec® Nitroriz N (+S) 32(+32), priporočamo za dognojevanje travinja, vrtnin, krompirja in žit v začetku razraščanja,

Nexur®,  za dognojevanje koruze in žit v začetku kolenčenja,

Agromaster® pa za gnojenje in dognojevanje krompirja, oljnih buč, vrtnin, trajnih kultur in športnih trat.

PDF Dvig ekonomičnosti pridelave poljščin