Metrob novice

Vpliv pripravkov Vitisan in Plantonic na višinski prirastek dobovih semenk in okuženost z hrastovo pepelovko (Erysiphe alphitoides)

Okuženost hrastovih semenk s hrastovo pepelovko je rastoč svetovni problem, predvsem pri pomlajevanju hrastovih gozdov.  Gliva povzroča sušenje mlajših osebkov oz. semenk in zmanjšuje prirast starejših dreves, kar povzroča veliko gospodarsko škodo.
Taksonomsko jo uvrščamo v družino Erysiphaceae (pepelarke), red Erysiphales (pepelarji), podrazred Erysiphomycetidae (pepelarice), razred Ascomycetes (mešičkovnice), deblo Ascomycota (zaprtotrosnice). Potencialna rešitev problema je bila proučevana v diplomskem delu Lee Hrastovšek (Biotehniška fakulteta, UL) in potrditvijo možnosti znatnega zmanjšanja okužb in večanje prirasta semenk z uporabo kombinacije ekoloških sredstev Plantonic in Vitisan. Skladno zatečenim ugotovitvah povezanih raziskav, je dopusten prenos ugotovitev tudi na drugo drevnino.

Hrastova pepelovka  v primerjavi z drugimi pepelovkami  poškoduje in ogroža svoje gostitelje bolj kot ostale pepelovke. Prepoznamo jo po belih lisah površinsko razraslega podgobja, ki se med seboj združujejo in tako povečujejo. Lahko se zgodi, da prekrije celotno listno ploskev, zaradi tega se listi začnejo zvijati in čez čas sušiti, kar pa predstavlja problem še zlasti pri mlajših razvojnih stadijih.


Slika 1: Hrastova pepelovka (
Erysiphe alphitoides); podgovje glive prerašča zgornjo površino dobovih listov (foto: Jurc D., 2006)

Na jakost bolezni vpliva več dejavnikov, glavni med njimi so lastnosti gostiteljske rastline, vlažnost in temperatura ter sestojne razmere. Gliva je dobro prilagojena na sušo, zato najpogosteje okuži drevesa izven sestojev, drevesa na gozdnem robu in drevesa, ki imajo osončen velik del krošnje, saj svetloba njeno razmnoževanje spodbuja. Mladi poganjki in listi na bolezen bolj občutljivi, zato so bolj ogroženi osebki, ki imajo večji delež mladih tkiv, torej mlada drevesa in semenke. Pomlajevanje hrastov je uspešnejše tam, kjer je več svetlobe, to pa so sestoji, ki nimajo sklenjenih krošenj.
Okuženost listne površine vpliva na fotosintezo in posledično na višino priraščanja mladih hrastovih osebkov. Kadar je podmladek v močni zasenčenosti krošenj, je močno občutljiv za okužbo z boleznijo. V letu 2001 in 2002 se je okuženost po celotni Evropi pokazala kot pomemben vpliv na debelinsko rast v omenjenih letih, skupaj z zakasnelim učinkom na rast v letu 2003.
V preteklosti se je hrastova pepelovka zatirala predvsem v drevesnicah. V tem času so znanstveniki prišli do zaključka, da brez zaščite pred hrastovo pepelovko v drevesnicah ne moremo vzgojiti sadik niti ohraniti semenk v naravnih sestojih. Hrastova pepelovka postaja stalen problem, zaščita pred njo pa obvezna vsako leto.
V diplomski nalogi je Lea Hrastovšek (Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire) ugotavljala vpliv pripravkov Vitisan in Plantonic na višinski prirastek semenk in okuženost s hrastovo pepelovko.
Vitisan je kontaktni fungicid, ki deluje preventivno in kurativno, njegovi glavni učinki pa so sprememba pH, osmotskega pritiska ter kationskega ravnotežja , ti pa povzročajo pokanje hif  in izsušitev micelija vse do popolnega propada spor in micelija občutljivih gliv. Aktivna snov je kalijev hidrogen karbonat, katerega delež je v pripravku je 99,94%, formuliran pa je v obliki vodotopnega praška.
Plantonic je naravno sredstvo, ki se uporablja za krepitev rastlin in dvig naravne odpornosti pri rastlinah. Vsebuje izvlečke velike koprive (Urtica dioica L.), vrbe beke (Salix viminalis L.), ekstrat sončičnega olja in pomožne snovi (emulgatorje in stabilizatorje) . Njegova učinkovitost na številnih kulturah je bila v preteklosti že testirana na Biotehniški fakulteti.

Obe sredstvi sta dovoljena v ekološki pridelavi.

V Krakovskem gozdu je avtorica primerjala poskusne ploskve, ki so bile tretirane:

A) Vitisan (3,0 kg/ha); 
B) Plantonic (3,0 L/ha);
C) kombinacijo Plantonic in Vitisan (3,0+3,0 na ha).
Kontrolo so predstavljale netretirane ploskve.

Škropljenje je bilo izvedeno štirikrat, ocenjevanje in meritve pa so bile izvedene dvakrat.

ŠKROPLJENJE POSKUSNIH PLOSKEV
Poskusne ploskve so bile škropljene v dopoldanskem času  4-krat, 8.6.2016 pri T 20˚C, 16.6.2016 pri T   21 ˚C, 22.6.2016 pri T 21˚C in 30.6.2016 pri T 23 ˚C.

MERITVE IN OCENJEVANJE IZBRANIH SEMENK
Prvo ocenjevanje poškodovanosti in okuženosti semenk s hrastovo pepelovko je potekalo 9. In 10. 7. 2016.
Drugi popis poškodovanosti je bil narejen 21. in 22.9. 2016
Naslednjo pomlad so bile še enkrat preštete vse propadle semenke na ploskvah.

REZULTATI
Pri prvem ocenjevanju mesec dni po zaključnem škropljenju še ni bilo statističnih razlik med mediano škropljenih in mediano neškropljenih dobovih semenk. So pa obstajale statistično značilne razlike med medianama poškodovanosti semenk, ki so bile tretirane s Planotic in semenkami na kontrolnih ploskvah. Izbrano sredstvo je po rezultatih sodeč začelo hitro delovati.
Pri drugem ocenjevanju stopnje okuženosti, ki je potekalo tri mesece po zaključnem škropljenju, je bila stopnja okuženosti škropljenih hrastovih listov značilno različna od neškropljenih. V primerjavi z rezultati iz prvega ocenjevanja, so se razlike med ploščami pokazale, kar nakazuje na to, da so izbrana sredstva delovala pri zaščiti semenk pred hrastovo pepelovko. V primerjavi s kontrolnimi ploskvami so se značilne razlike z kontrolno ploskvijo pokazale le pri ploskvah, škropljenih s kombinacijo Plantonic (3 L/ha) in Vitisan (3 kg/ha). Kombinacija fungcida in sredstva za krepitev rastlin je delovala uspešno, posamezno sredstvo pa ne.
Razlike so se pokazale tudi med relativnim višinskim prirastkom ploskev obravnavanih z Vitisan in relativnim višinskim prirastkom ploskev obravnavanih s kombinacijo Plantonic in Vitisana. Uporaba Vitisana samega se je izkazala za manj uspešno kot če zraven uporabimo Plantonic.

Že prejšnje raziskave so pokazale, da je pomembno škropljenje še neokuženih semenk, saj je zaščita s fungicidom tako še uspešnejša, torej da uporabimo sredstva kot preventivo. Veliko semenk, ki so bile uporabljene v tej nalogi je bilo že okuženih, v primeru, da bi Vitisan in Plantonic škropili že pred pojavom pepelovke bi bili rezultati še boljši.

Rezultati v tej nalogi torej potrjujejo učinkovitost zaščite semenk pred hrastovo pepelovko s kombinacijo sredstev Plantonic+Vitisan. Listi semenk na škropljenih ploskvah so imeli manjšo povprečno stopnjo okuženosti z hrastovo pepelovko. Semenke na škropljenih ploskvah so zrasle višje, kot semenke na neškropljenih. Najbolj učinkovita je bila kombinacija sredstev Vitisan (3kg/ha) in Plantonic (3 L/ha).

 

VIR: Lea Hrastovšek 2018. Vpliv pripravkov Plantonic in Vitisan na višinski prirastek dobovih sejank in okuženost s hrastovo pepelovko (Erysiphe aplhitoides): diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire)

Omenjeni artikli

Metrobove zgodbe

Aktualne novice